121. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstvaTjaša Brolih, 2021 Abstract: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Published: 09.02.2022; Views: 930; Downloads: 198
 Fulltext (423,86 KB) |
122. Posebni upravni postopek na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstevŠpela Zdešar Kadunc, 2020 Abstract: Ustava RS v 50. členu določa pravico do socialne varnosti, ki je potrebna pri reševanju socialne stiske posameznika. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo odločajo o pravicah iz javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila. Upravni postopek se vodi, glede obravnavanih pravic iz javnih sredstev, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejata pravila celega postopka. V prvem delu naloge je predstavljen sistem socialne varnosti, zakonodaja s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter upravni postopek. Predstavljen je nosilec in izvajalec, pri katerem se pravice uveljavljajo. V drugem delu so obravnavane vrste in pridobitev pravic. Podrobneje so predstavljene izbrane pravice, in sicer: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in subvencija malice za učence in dijake, s poudarkom na lastnem primeru. Rdeča nit naloge je podrobna proučitev posebnega upravnega postopka. Pri informativnih izračunih oziroma odločbah je potrebno zakonodajo in postopek dobro poznati, da posameznik lahko preveri pravilnost odločbe oziroma prejetega informativnega izračuna. Z analizo lastnega primera, spletne ankete ter analize splošnih in posebnih postopkovnih določb so izpostavljene nepravilnosti v odločbah, ki se v praksi pojavljajo zaradi napak, tako informacijskega sistema kot tudi pristojnih uradnih oseb za odločanje. V zaključku dela so podani predlogi za izboljšavo sistema in njegovo večjo učinkovitost. Z nalogo želim opozoriti tudi, da smo državljani zaradi neupoštevanja določenih prihodkov v skladu z različnimi pravilniki občin v neenakem položaju ter posledično prejemniki različne višine pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialno varstvo, upravni postopek, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, enostarševska družina, kot posledica ločitve, odločba
Published: 09.02.2022; Views: 993; Downloads: 94
Fulltext (12,70 MB) |
123. Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanovDavid Veternik, 2021 Abstract: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Published: 31.03.2022; Views: 1047; Downloads: 0 |
124. Amortizacija vrednostnih papirjevMartina Novak, 2021 Abstract: Amortizacija vrednostnih papirjev. Že sama beseda amortizacija nas napeljuje na ekonomijo, vendar gre v pravu za poseben izraz, s katerim označujemo sodni postopek. Pri tem gre namreč za obnovitev in nadomestitev izgubljenega ali do nerazpoznavnosti uničenega vrednostnega papirja ter njegove pravice. Tisto, kar deli pravno teorijo, je amortizacija različnih vrst vrednostnih papirjev. Tako nimamo enotnega postopka pri vseh vrstah vrednostnih papirjev in se prav zaradi tega pojavljajo razlike v tem, za kakšen vrednostni papir pravzaprav gre. Ker vrednostni papir, kjer je zapisana pravica, ni neuničljiv in trajen, ga lahko izgubimo ali poškodujemo do te mere, da se ne dá razbrati njegove vsebine. V tem primeru je potreben sodni postopek, kjer se ta listina s sklepom razveljavi in naloži obveznost zavezancu, da izpolni izpolnitev upravičencu oziroma nadomesti izgubljen ali do nerazpoznavnosti uničen vrednostni papir z drugim. Vendar pa imamo več vrst vrednostnih papirjev, ki se med sabo razlikujejo in vsak tudi prenaša na svoj način. Pri imetniških in orderskih je amortizacija nujna, tako določa tudi zakon, ki pravi, da brez listine ni pravice. Pri imenskih pa je del pravne teorije zasnovan na stališču, da naj se amortizirajo, če sta se zavezanec in upravičenec odločila inkorporirati pravico v papir – in za to je potrebna listina –, medtem ko drugi del teorije pravi, da se pravica tam tako ali tako prenaša s cesijo. S tem ko se uniči listina, še vedno obstaja pravica in zato amortizacija ne bi bila potrebna. To vprašanje pa še zdaj ostaja odprto.
Found in: ključnih besedah
Keywords: amortizacija, materializirani vrednostni papir, postopek razveljavitve, izgubljen vrednostni papir, uničen vrednostni papir
Published: 31.03.2022; Views: 997; Downloads: 0 |
125. Diskriminacija uniformiranih javnih uslužbencev s tetovažoMatej Petrovčič, 2022 Abstract: Diplomsko delo obravnava tetovažo kot obliko telesne modifikacije in diskriminacijo na trgu dela ter pravne ureditve, ki jo prepovedujejo in preprečujejo. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja raziskava, v kateri so sodelovali uniformirani javni uslužbenci s tetovažami, zaposleni v Policiji, Slovenski vojski in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se uniformirani javni uslužbenci s tetovažami pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu soočajo s kakršnokoli obliko diskriminacije. Zanimalo nas je, ali so posamezniki zaradi tetovaž diskriminirani v postopkih izbire najustreznejšega kandidata za prosto delovno mesto, ali so s strani svojih nadrejenih in sodelavcev zaradi svojih tetovaž postavljeni v neenak ali manj ugoden položaj, ali imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter ali so primorani v delovnem času svoje tetovaže prekrivati. Prišli smo do zaključka, da jim vidne telesne poslikave ne predstavljajo težav na trgu dela, da zaradi svojih tetovaž niso deležni diskriminacije s strani svojih nadrejenih ali sodelavcev, imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter jim med delovnim časom le-teh ni treba prekrivati.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Telesne modifikacije, tetovaža, diskriminacija, selekcijski postopek, uniformirani javni uslužbenci.
Published: 19.07.2022; Views: 612; Downloads: 49
Fulltext (871,92 KB) |
126. |
127. |
128. |
129. |
130. |
