Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


271 - 280 / 349
First pagePrevious page24252627282930313233Next pageLast page
271.
Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze
Petra Mikić, 2020

Abstract: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Found in: ključnih besedah
Keywords: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Published: 31.12.2020; Views: 1729; Downloads: 127
.pdf Fulltext (766,89 KB)

272.
Oporoka in nujni delež
Milana Domazet, 2020

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Published: 11.01.2021; Views: 1700; Downloads: 144
.pdf Fulltext (499,79 KB)

273.
Ginekologov ugovor vesti
Tamara Miljanović, 2020

Abstract: Pravica do ugovora vesti je v pravnem sistemu Republike Slovenije ustavna pravica, torej urejena v Ustavi Republike Slovenije. Institut ugovora vesti je urejen tudi v različnih zakonih in drugih predpisih. Naloga države je, da zagotavlja uresničevanje te pravice posameznemu ginekologu. V zvezi z institutom ugovora vesti se v diplomski nalogi dotaknemo tudi drugega pola, torej pravice nosečnice, npr. njene pravica do prekinitve nosečnosti, ki je do desetega tedna nosečnosti čisto avtonomna, kasneje, ko nosečnost traja nad deset tednov, pa o tem ne odloča več izključno in samo nosečnica, temveč o prekinitvi nosečnosti odločata komisiji prve in druge stopnje. V vsebinskem delu diplomske naloge je predstavljen institut ugovora vesti skozi zgodovino, na splošno urejenost instituta v zdravstvu, dotaknemo se tudi razlage pojma vesti, etičnega in pravnega vidika ugovora vesti. Nadrobneje sledi pregled zakonodaje, ki ureja ta institut, ter diskusije o zarodku in njegovih pravicah v drugih področnih zakonih in na drugi strani o osebnostnih pravicah ženske, ki ga nosi. Posvetimo se tudi umetni prekinitvi nosečnosti, tj. splavu. Nalogo zaključimo z razlago postopka uveljavljanja ugovora vesti z aktualno predstavitvijo konkretnih številk, natančneje s številom ginekologov v Sloveniji in kolikšen del teh ima registriran ugovor vesti pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ugovor vesti, ginekologi, pravo, medicina, splav
Published: 11.01.2021; Views: 1722; Downloads: 202
.pdf Fulltext (446,74 KB)

274.
Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega prava
Petja Milješić, 2020

Abstract: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Published: 11.01.2021; Views: 1491; Downloads: 189
.pdf Fulltext (465,23 KB)

275.
Problematika izstopa države članice iz Evropske unije
Tjaša Pucelj, 2020

Abstract: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Published: 11.01.2021; Views: 1871; Downloads: 140
.pdf Fulltext (320,66 KB)

276.
Pravni vidiki patentnega varstva v Sloveniji in v Evropi
Lilijana Založnik, 2010

Found in: ključnih besedah
Keywords: patent, patentno varstvo, poti patentnega varstva, patentno pravo, Slovenija, Evropska unija
Published: 12.01.2021; Views: 1235; Downloads: 57
.pdf Fulltext (502,66 KB)

277.
Športno pravo v Sloveniji (primer alpskega smučanja)
Leila Smolej, 2020

Abstract: Šport in pravo samostojno eksistirata kot dva različna družbena pojava, a vendar med njima obstaja določeno razmerje. Pogled na to razmerje je v zadnjih desetletjih doživel ogromen razvoj, vse več pravnih strokovnjakov pa se ukvarja z vprašanjem, ali športno pravo v pravem pomenu besede sploh obstaja. Razvoj športne panoge in vedno večja politična ter ekonomska vloga športa znotraj družbe v zadnjem obdobju pomeni tudi neposreden razvoj in širitev pravne panoge športnega prava v Sloveniji. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene opisna analitična, sintetična, ter primerjalna razlaga. Namen tega diplomskega dela je raziskati področje športnega prava v Sloveniji, ga opisati ter predstaviti na primeru alpskega smučanja. Na temo športnega prava je mogoče najti raziskovalna dela, ki pa sicer (še) ne obravnavajo konkretno izbrane teme športnega prava v Sloveniji. Raziskovanje je poglobljeno v področje smučarskega prava, njegov razvoj, predpise, ki urejajo to področje, saj razvoj alpskega smučanja, kot bolj priljubljenega med športi v Sloveniji, vpliva vzporedno na razvoj športnega prava v Sloveniji. Športno pravo v Sloveniji se še vedno razvija in nedvomno obstaja, na to ima vpliv tudi alpsko smučanje, ki ostaja na vrhu priljubljenosti med športi v Sloveniji. V prihodnosti bodo nastale nove športne panoge, ki bodo s seboj prinesle nove pravne izzive in potrebe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: šport, športno pravo, alpsko smučanje, Republika Slovenija
Published: 12.02.2021; Views: 2111; Downloads: 124
.pdf Fulltext (575,73 KB)

278.
Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes
Jaka Sočič, 2020

Abstract: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico.
Found in: ključnih besedah
Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic
Published: 12.02.2021; Views: 1524; Downloads: 126
.pdf Fulltext (795,89 KB)

279.
Status Kosova v mednarodni skupnosti
Uroš Vukosavljević, 2020

Abstract: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Published: 16.02.2021; Views: 1680; Downloads: 122
.pdf Fulltext (1,22 MB)

280.
Posebnosti afriških ustavnih sistemov
Vanessa Cilenšek, 2020

Abstract: Zgodovina afriškega kontinenta je pestra, kar gre pripisati vzponu egiptovske civilizacije in vplivu kolonialnih sil, ki so kontinent zaznamovale z osvajanji in političnimi oblikovanji državnih ureditev afriških držav. Skupni imenovalec vseh držav je varstvo človekovih pravic. Varstvo slednjih pa povzroča številne pomisleke in dvome, saj vsaka od obravnavanih držav dopušča kot kazensko sankcijo smrtno kazen, zato na afriškem kontinentu obstaja primanjkljaj varstva človekovih pravic. Posebnost afriške celine so plemenska in verska sodišča, ki imajo posebno funkcijo. Taka sodišča dovoljujejo ustavnopravni sistemi Etiopije, Nigerije in Južnega Sudana. Tradicionalno oziroma običajno pravo je na afriškem kontinentu zelo razširjeno. Na ustavni ravni ga najdemo v Južnem Sudanu, kjer je omenjeno kot pravni vir, omenja pa ga tudi etiopska ustava, in sicer v smislu priznavanja uporabe običajnega prava pri sklenitvi zakonske zveze. Sicer pa ga v ustavnih sistemih ostalih držav ni moč najti. V Nigeriji je tradicionalno pravo zmes plemenskih ali običajnih praks, ki jih kot del določene skupnosti priznavajo člani določene skupnosti. V teh skupnostih ima tradicionalno pravo moč zakona. Vse anglofonske države pa so v zvezi z ustavnosodno presojo prevzele ameriški sistem ustavnosodne presoje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Afrika, ustavni sistemi, običajno pravo, plemenska sodišča, verska sodišča
Published: 18.02.2021; Views: 1308; Downloads: 138
.pdf Fulltext (1,30 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top