Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


281 - 290 / 349
First pagePrevious page25262728293031323334Next pageLast page
281.
Pravne specifike športnega prava
Maruša Izlakar, 2020

Abstract: Športno pravo je pravno področje, ki je v Evropi še v fazi razvoja, medtem ko je v ZDA že izoblikovano. Je podkategorija prava, ki je sestavljena iz preostalih pravnih področij, kot so delovno, obligacijsko, konkurenčno, pogodbeno, protimonopolno pravo itd. V Evropi se je njegov razvoj pričel z zadevo Bosman, ki se je navezovala na prost pretok delovne sile in izoblikovanje primernega prestopnega sistema, medtem ko v ZDA to nadomešča %draft%. Pri vključevanju mladih v profesionalni šport je med Evropo in ZDA precej razlik, saj imajo v ZDA ta prestop oblikovan zelo dovršeno. V sklopu protimonopolnega in konkurenčnega prava v povezavi s športnim pravom se srečamo s pravicami do predvajanja televizijskih prenosov. Pri tem se pojavi še antidoping, ki ga na območju Evrope in ZDA obravnava več različnih organizacij, katerih skupni cilj je preprečiti doping in istočasno ne posegati v ustavne pravice športnikov. Področje športnega prava pa se sooča tudi z diskriminacijo, ki se med Evropo in ZDA razlikuje predvsem po vrsti diskriminacije. Glede na to, da je evropsko pravo še v fazi razvoja, ima odprtih še veliko možnosti za svoje dokončno oblikovanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: športno pravo, specifike, Evropska unija, Združene države Amerike
Published: 09.03.2021; Views: 1472; Downloads: 142
.pdf Fulltext (420,63 KB)

282.
Oglaševanje na področju tržnega prava
Aleksandar Janković, 2020

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali oglaševanje na področju tržnega prava. Najprej smo opredelili pojem tržnega prava, ki nam je služil kot okvir za nadaljnjo obravnavo komuniciranja. Kot obliko komuniciranja smo nato opredelili oglaševanje, njegovo zgodovino ter sredstva, skozi katera se oglaševanje udejstvuje. Po podrobni analizi oglaševanja smo prešli na obravnavo njegove pravne regulacije. Pregledu slovenske in evropske zakonodaje je sledila obravnava samoregulative oglaševanja s strani Slovenske oglaševalske zbornice in Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Končni del naloge zajema ključne nedovoljene oblike oglaševanja, s katerimi smo kot posamezniki neprestano obkroženi. Pri pisanju diplomske naloge smo pretežno uporabili deskriptivno metodo. Med pisanjem smo prav tako uporabili metodo zgodovinske razlage, s katero smo predstavili zgodovinski pregled oglaševanja, metodo kompilacije skupaj z analitično in sintetično metodo, s katerimi smo obravnavali dela drugih avtorjev. Diplomsko nalogo smo razčlenili na posamezne zaključene dele, ki smo jih nato združili in predstavili kot celoto. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem tržnega prava v odnosu do oglaševanja ter ostale relevantne zakonske določbe in področja urejanja. Cilj diplomske naloge je ustrezno predstaviti pravna področja, ki tvorijo celoto tržnega prava in vanjo umestiti oglaševanje v okviru veljavne pravne ureditve. Zaradi prenasičenosti konkurence na trgu so oglaševalci primorani poseči po spornih oblikah oglaševanja. Postavljeni so pod pritisk trga, ki jih v sili v uporabo neetičnih in nemoralnih oglaševalskih oblik. Zaradi neprestanega nastanka novih iznajdljivih oblik oglaševanja je pravna ureditev, ki bi lahko sledila hitrim spremembam, nemogoča.
Found in: ključnih besedah
Keywords: oglaševanje, tržno pravo, pravica do svobode izražanja, komuniciranje, nedostojno oglaševanje
Published: 09.03.2021; Views: 1163; Downloads: 82
.pdf Fulltext (668,18 KB)

283.
Neposlovna odškodninska odgovornost
Aljoša Kovač, 2020

Abstract: Obligacijsko razmerje je pravno razmerje med upnikom in dolžnikom. Dolžnik je v določenem obligacijskem razmerju zavezan opraviti izpolnitveno ravnanje, upnik pa je le-to upravičen zahtevati. Odškodninsko razmerje je prav tako obligacijsko razmerje, kjer imamo oškodovanca (upnika), ki mu je nastala pravno priznana škoda in povzročitelja (dolžnika), ki je škodo povzročil. Tako je povzročitelj zavezan povrniti škodo (opraviti izpolnitveno ravnanje) oškodovancu. Da lahko govorimo o odškodninski obveznosti povzročitelja škode, pa se morajo steči še določena pravna dejstva, ki jih imenujemo predpostavke odškodninske odgovornosti. Odškodninska odgovornost se, kljub nasprotovanju nekaterih teoretikov, deli na poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornost. Za poslovno odškodninsko odgovornost je značilno, da sta oškodovanec in povzročitelj škode pred škodnim dogodkom v pravno poslovnem razmerju, protipravnost pa se kaže kot kršitev pogodbenega določila. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti pa stranki nista v pravnem razmerju. Neposlovna odškodninska odgovornost se deli na subjektivno, oziroma krivdno odškodninsko odgovornost, in na odgovornost ne glede na krivdo, oziroma objektivno odškodninsko odgovornost. Razlikujeta po predpostavkah, v dokazovanju le-teh in nenazadnje v njihovi pojavni obliki. V diplomskem delu bom v uvodu predstavil odškodninsko odgovornost nasploh, njene funkcije in njen zgodovinski razvoj. V nadaljevanju se bom posvetil neposlovni odškodninski odgovornosti, kjer bom iskal razlike med subjektivno in objektivno odškodninsko odgovornostjo, posebno pozornost pa bom namenil njihovim predpostavkam, saj bom poskušal najti razlike v njihovem dokazovanju in njihovi pojavni obliki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odškodninsko pravo, odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornos, predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti
Published: 09.03.2021; Views: 2491; Downloads: 278
.pdf Fulltext (710,34 KB)

284.
Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti
Maja Matičič, 2020

Abstract: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Published: 09.03.2021; Views: 1181; Downloads: 105
.pdf Fulltext (1,96 MB)

285.
Zagotavljanje procesnih pravic v kazenskem pravu Evropske unije
Tjaša Fajdiga, 2020

Abstract: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Published: 09.03.2021; Views: 1480; Downloads: 162
.pdf Fulltext (1,46 MB)

286.
Institut poenostavljene prisilne poravnave in njegova zloraba
Sabina Mahnič, 2020

Abstract: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Published: 09.03.2021; Views: 1296; Downloads: 119
.pdf Fulltext (873,23 KB)

287.
Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost
Martin Hrup, 2020

Abstract: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Published: 10.03.2021; Views: 1710; Downloads: 176
.pdf Fulltext (3,21 MB)

288.
Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družb
Damjan Mihevc, 2020

Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published: 04.06.2021; Views: 1159; Downloads: 0

289.
Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo države
Polona Batagelj, 2020

Abstract: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Found in: ključnih besedah
Keywords: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Published: 09.06.2021; Views: 1464; Downloads: 235
.pdf Fulltext (2,42 MB)

290.
Izstop države članice iz Evropske unije
Aldijana Ahmetović, 2020

Abstract: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Published: 15.06.2021; Views: 1500; Downloads: 133
.pdf Fulltext (2,09 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top