Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 236
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Mednarodno pravo med hladno vojno : diplomsko delo
Jan Kaučič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Keywords: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 742; Downloads: 77
.pdf Full text (498,69 KB)

32.
Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin : diplomsko delo
Zlata Okugić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Keywords: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Published in ReVIS: 10.06.2022; Views: 800; Downloads: 96
.pdf Full text (1003,76 KB)

33.
Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu : diplomsko delo
Anja Klara Gorenšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Keywords: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Published in ReVIS: 10.06.2022; Views: 820; Downloads: 43
.pdf Full text (692,43 KB)

34.
Etično pravni vidik izolacijskih ukrepov v domovih za starejše : magistrsko delo
Slavko Bolčević, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se prepletata dve temi: na eni strani zagotavljanje varstva uporabnikov socialnovarstvenih zavodov pred nalezljivimi boleznimi in na drugi strani poseg v osebnostno pravico posameznika do svobode gibanja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč predpisuje karanteno ali izolacijo za osebe, ki so zbolele za nalezljivo boleznijo. Zaradi boljšega razumevanja tematike smo v začetku magistrskega dela predstavili ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in v drugem delu predstavili veljavno zakonodajo na tem področju. Predstavili smo tudi mednarodne in nacionalne pravne vire omejevanja gibanja, z namenom omejitve širjenja nalezljivih bolezni, v povezavi z upoštevanjem ustavne pravice vsakega posameznika in Evropske konvencije človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. V teoretičnem delu naloge smo uporabili opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja, in sicer metodo anketiranja, s katero smo definirali osnovno temo in idejo. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja, kot instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Namen raziskave je predstaviti vidike ukrepa izolacije uporabnika za omejitev prenosa nalezljivih bolezni ter opozoriti na to, da so zaradi tega kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru pravnih norm so rezultati izpostavili zavedanje kršitve človekove pravice do svobode gibanja. V okviru odgovorov na raziskovalni vprašanji smo podali alternativne možnosti za omejitve prenosa nalezljivih bolezni med uporabniki v DSO, brez spornega omejevanja svobode gibanja. Opozorili smo na obravnavo uporabnika kot subjekt z možnostjo soodločanja.
Keywords: nalezljive bolezni, ukrep izolacije, preprečevanje okužb, omejitev gibanja, človekove pravice
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 798; Downloads: 51
.pdf Full text (1007,91 KB)

35.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanj : diplomsko delo
Eva Križaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Keywords: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 1108; Downloads: 106
.pdf Full text (512,21 KB)

36.
Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanov : diplomsko delo
David Veternik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Keywords: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 1139; Downloads: 0

37.
Pravno varstvo žensk in otrok : diplomsko delo
Darja Šmitran, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Keywords: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 907; Downloads: 0

38.
Problematika parkirnih mest za invalide v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami : magistrsko delo
Ema Grbić, 2021, master's thesis

Abstract: Večina družb je v preteklosti invalide izključevala iz družbenega življenja na več področjih. Še vedno so invalidi pogostokrat obravnavani diskriminatorno, kar predstavlja problem družbe in njenega mišljenja. Velik napredek v družbi smo dosegli s tem, ko se je opustil zgolj medicinski vidik obravnave invalidov in se je pojavila miselnost socialnega pogleda na invalide ter njihovo potrebo po socialni vključenosti v družbo. Živimo v obdobju, ko sta življenje in zdravje ljudi, med njimi še posebej invalidov, obravnavana z dokumenti na državni ter svetovni ravni in se uveljata kot temeljna človekova svoboščina. V magistrskem delu smo za povzemanje strokovnih terminov in pojasnjevanje zakonskih aktov uporabili primerjalnopravno metodo, metodo analize, sintetično in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabili metodo opazovanja, s katero smo opazovali parkirna mesta, rezervirana za invalide, v Mestni občini Kranj, in metodo anketiranja. Ankete smo razdelili vsem krovnim organizacijam po Sloveniji, ki so jih nato razposlale invalidom. Vzorec opravljenih anket je zajemal 365 anketirancev. Invalidi sodijo v skupino ranljivih oseb, zato so namen in cilji naše raziskave, da s pomočjo različnih metodoloških pristopov izbrane pravice, kamor sodi parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, predstavimo in prikažemo njihove kršitve, ki sodijo v skupino kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi opravljenih analiz smo podali predloge, ki bi omogočali izboljšave obravnavnega področja. V magistrskem delu smo proučevali zasedenost parkirnih mest, rezerviranih za invalide, v Mestni občini Kranj. V petih dneh opazovanja smo zasledili 200 kršiteljev. Menimo, da je potrebno z odlokom proporcionalno urediti višino kazni, saj se kršitelji ponavljajo, in urediti bližino parkirnih mest. Smiselno bi bilo urediti tudi parkirna mesta, rezervirana za invalide, glede na vrsto invalidnosti. Vsaka vrsta invalidnosti ima različne potrebe. Menimo, da so podani predlogi v zaključku smiselni in popolnoma uresničljivi. Cilje v magistrskem delu smo dosegli
Keywords: invalid, diskriminacija, parkirna mesta, človekove pravice, kršitev
Published in ReVIS: 25.02.2022; Views: 866; Downloads: 63
.pdf Full text (628,94 KB)

39.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice : analitična predstavitev
Ana Čermelj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Published in ReVIS: 24.02.2022; Views: 1232; Downloads: 130
.pdf Full text (1,61 MB)

40.
Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19 : magistrsko delo
Rene Pohlen, 2021, master's thesis

Abstract: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Keywords: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 1236; Downloads: 191
.pdf Full text (863,11 KB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top