41. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19 : magistrsko deloRene Pohlen, 2021, master's thesis Abstract: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Keywords: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 1480; Downloads: 193
 Full text (863,11 KB) |
42. Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemije : magistrsko deloSara Javornik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Keywords: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1494; Downloads: 136
Full text (768,15 KB) |
43. Varstvo človekovih pravic pred vrhovnim sodiščem Indije : diplomsko deloNina Rupnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Keywords: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1141; Downloads: 86
Full text (862,78 KB) |
44. 75 let OZN – dosežki in nemoč : magistrsko deloPia Ternovec, 2021, master's thesis Abstract: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Keywords: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Published in ReVIS: 07.01.2022; Views: 1083; Downloads: 99
Full text (919,52 KB) |
45. Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnosti : magistrsko deloTea Martinović, 2021, master's thesis Abstract: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Keywords: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Published in ReVIS: 06.01.2022; Views: 1214; Downloads: 70
Full text (1,67 MB) |
46. Afriška unija – opis, način delovanja in problemi : magistrsko deloTina Hernec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na Afriško unijo, opisuje njene organe in način delovanja ter varovanje človekovih pravic na celini, ki ga ureja Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev je bil storjen pomemben korak, saj se je začela razvijati sodna praksa, ki je pomagala pri reševanju konfliktov na nacionalni ravni. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so metoda analize, s katero se je preučevala zakonodaja Afriške unije, in aksiološka metoda, s katero so se kritično ovrednotile pravne norme. Primerjava med organi in mednarodnimi telesi se je opravila s primerjalno metodo, sodnost se je preučevala s pomočjo metode in analize, kasneje pa še s pregledom sodne prakse, pri katerem se je ugotovilo, ali se pravna pravila odražajo tudi v praksi. Cilji, ki so bili doseženi v magistrski nalogi, so predstavitev načina delovanja organov Afriške unije in razlaga načina varstva človekovih pravic v Afriki, ki poteka na nadnacionalni ravni, za kar je pristojno Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev. Izpostavljen je bil tudi odnos Afriške unije do drugih mednarodnih organizacij oziroma sui generis teles, kot sta OZN in EU – do OZN predvsem zaradi sodelovanja pri mirovnih misijah v Afriki in varstva človekovih pravic, do Evropske unije pa zaradi finančne pomoči, brez katere bi Afriška unija imela resne težave. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela se kaže predvsem pri pomanjkanju literature o Afriški uniji v slovenskem jeziku. Omogoča boljši vpogled v delovanje unije, predstavlja njene probleme in omogoča razumevanje dogajanja na afriški celini.
Keywords: Afriška unija, Organizacija afriške enotnosti, Afriška listina o varovanju človekovih pravic in pravic ljudstev, Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, varstvo človekovih pravic
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1198; Downloads: 90
Full text (975,10 KB) |
47. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji : magistrsko deloŽan Žalec, 2021, master's thesis Abstract: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1418; Downloads: 144
Full text (1,53 MB) |
48. Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015 : magistrsko deloAleksandar Dončev, 2021, master's thesis Abstract: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij.
Keywords: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1271; Downloads: 101
Full text (1,90 MB) |
49. Praviri ustavnosti : magistrsko deloKlemen Gabršček, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Praviri ustavnosti« se ukvarja z identifikacijo tistih značilnosti najzgodnejših pravnih virov, zaradi katerih lahko o teh virih lahko govorimo tudi kot o najzgodnejših ustavnih (pra)dokumentih, pri čemer je definicija ustave široka, saj jo razumemo kot vsak dokument, ki služi omejevanju (samo)volje oblasti. Pri delu sta uporabljeni metoda jezikovne analize ter metoda primerjave virov. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da že najzgodnejši pravni viri služijo omejevanju oblasti ter vsaj rudimentarnemu zagotavljanju načela enakosti pred zakonom. Sekundarno pa gre ugotoviti, da ti pravni dokumenti poznajo institute, ki so po svojem bistvu in namenu presenetljivo moderni. Očitno je namreč, da so pravno in politično gledano vse civilizacije postavljene pred isto težavo – kako omejiti moč nosilcev oblasti in zagotoviti, da ne prihaja do zlorab. Magistrsko delo je uporabno kot izhodišče za poglobljeno raziskovanje posameznega pravnega obdobja, saj zaradi svoje širine onemogoča podrobnejši pregled posameznega obdobja. Slednje je tudi omejitev magistrskega dela, saj je časovna razpršenost narekovala izbiranje pravnih virov, kar nujno pomeni, da izpadejo nekateri manj znani, a zato ne manj zanimivi in vplivni pravni viri.
Keywords: ustavni viri, človekove pravice, sodna zaščita, nadzor nad oblastjo, omejevanje oblasti
Published in ReVIS: 29.12.2021; Views: 1105; Downloads: 93
Full text (1,06 MB) |
50. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove pravice : magistrsko deloLara Kodran, 2021, master's thesis Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Published in ReVIS: 16.12.2021; Views: 1515; Downloads: 89
Full text (745,94 KB) |
