1. Pristopi k reševanju anksioznih motenj pri študentih med izobraževanjem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaRomana Hrastnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.
Keywords: anksiozne motnje, duševne motnje, izobraževanje, študent
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 42; Downloads: 1
 Full text (2,00 MB) |
2. "Študirati ali delati?" - profil mladih, ki opravljajo študentsko deloJerca Mladenović, 2023, not set Abstract: Študentsko delo je zelo razširjena atipična oblika zaposlitve, namenjena mladim, ki se šolajo oziroma študirajo. S statusom dijaka ali študenta dobijo dovoljenje, da se vključijo na trg dela in tako že zelo zgodaj začnejo pridobivati prve delovne izkušnje ter oblikovati svojo karierno pot. Mladi so posebej ranljiva skupina, zato jih na trgu dela skrbno varujejo zakoni in predpisi, ki onemogočajo kakršno koli zlorabo. Najpogostejši razlog, da se mladi odločijo za delo v času izobraževanja je možnost, da pričnejo služiti svoj denar in nemalokrat je to celo edini vir, s katerim si pokrivajo stroške študija, študijske literature, morebitne nastanitve in bivanja v katerem od študijskih središč ter eksistence nasploh.
Za lažje razumevanje smo najprej obširno preučili slovenski izobraževalni sistem, ki na sekundarnem in terciarnem nivoju daje mladim podlago za udeležbo na trgu dela. Ugotovili smo, da lahko mladi že pri dopolnjenih petnajstih letih, vzporedno z izobraževanjem, pričnejo tudi s študentskim delom, zato je prvi del naloge namenjen podrobnejšemu spoznavanju tega področja. Ugotovili smo, da gre za priljubljeno in pogosto obliko začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov, ki ima številne prednosti, vendar tudi nekaj slabosti.
Rdeča nit naloge je glavno raziskovalno vprašanje, ki ugotavlja, kakšne so značilnosti oseb, ki se poslužujejo študentskega dela. Zanimalo nas je kako status, smer, stopnja izobrazbe ter spol in starost vplivajo na izbiro študentskega dela. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen profil mladega človeka se najpogosteje odloča za študentsko delo. Analizirali smo 372.280 anonimiziranih napotnic študentskega servisa Mjob, ki smo jih ustrezno razvrstili glede na spol, starost, status, vrsto, smer ter stopnjo izobraževanja, nato pa s statistično analizo preverjali dane hipoteze in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se za študentsko delo v času izobraževanja najpogosteje odloča ženska, starejša od 20 let, redna študentka na dodiplomskem študiju, naravoslovne smeri.
Keywords: izobraževanje, delo, trg dela, študent, dijak, študentsko delo
Published in ReVIS: 01.07.2023; Views: 1006; Downloads: 49
Full text (1,74 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem delu : diplomska nalogaDaša Plesničar, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno
med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri
raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi
študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini
študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim,
temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere
organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad
zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih
podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene,
nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da
do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih
opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda
kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi.
Keywords: mobing, študent, delodajalec, konflikt
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1929; Downloads: 142
Full text (403,19 KB) |
7. |
8. |
9. |
