Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda
Špela Gomboc, 2016

Abstract: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 2717; Downloads: 135
.pdf Fulltext (1,94 MB)

2.
Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimi
Aleš Potočnik, 2016

Abstract: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2372; Downloads: 113
.pdf Fulltext (2,24 MB)

3.
4.
5.
6.
Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkov
Renato Butinar, 2017

Abstract: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2232; Downloads: 263
.pdf Fulltext (1,21 MB)

7.
Nemška, avstrijska in luksemburška ustavnost
David Podrzavnik, 2018

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili razvoj ustavnega prava Zvezne republike Nemčije in Avstrije ter Velikega vojvodstva Luksemburg vse do današnjega dne. Pri tem bomo naredili makroprimerjavo, pri kateri se ne bomo osredotočali le na posamezne težave/rešitve, ampak bomo predstavili ključne elemente ustavnosti. Na primeru Zvezne republike Nemčije bomo ponazorili njen ustavni pravni red, ki je pomembno vplival na oblikovanje veljavne nemške ustave. Predstavili bomo nemški ustavni razvoj in kako se je ta pod vplivom gibanj v drugih državah postopoma začel odvijati v Nemčiji. Pri tem bomo na kratko opisali zgodovino Svetega rimskega cesarstva, Prusije, Frankfurtske ustave, Nemškega tretjega rajha, Weimarske republike, Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije ter razvoj političnega sistema in predstavili predpise, ki urejajo državno ureditev, ter pravice, ki so bile zagotovljene v ustavi. Pri tem bomo podali več informacij o organih, ki vplivajo na zakonodajo in ustavne norme, ter o pomembnih ustavnih normah posameznih držav. Nadalje bomo opisali bogat ustavni razvoj Zvezne republike Avstrije. Začeli bomo z njeno zgodnjo ustavno pravno zgodovino v 18. stoletju (leta 1713), nato pa bomo prešli na reforme avstrijskega cesarstva in vzroke zanje. V poglavjih bomo na kratko predstavili Pillersdorfsko ustavo in nato še ustavo, ki ji je sledila, tj. Kroměřížško ustavo. Preučili bomo ustavni predlog oziroma njegove rešitve za težave, ki so jih zaznavali pisci ustave. V nadaljevanju bomo navedli pomembne elemente marčevske ustave, silvesterski in februarski patent ter oktobrsko diplomo. Nato bomo predstavili vsebino decembrske, začasne in marčevske ustave. Analizirali bomo senžermensko mirovno pogodbo, razloge, zakaj je nastala in njeno vsebino. Nato bomo obravnavali ustavo iz leta 1920 in njeno novelo iz leta 1929. Na koncu bomo orisali zgodovino in razvoj države Luksemburg ter njeno ustavno zgodovino. Tudi pri poglavjih o Luksemburgu bomo predstavili zgodovino države in nato opisali začetek Luksemburga kot samostojne države. Ker luksemburška ustava velja že več kot sto let, bomo v tem poglavju, poleg težav, s katerimi se je novonastala država takrat soočala, njen politični sistem, sodno vejo oblasti in organov, ki vplivajo na zakonodajo; bomo podrobneje obravnavali tudi ustavne spremembe. Nova ustava doslej ni bila sprejeta, je bila pa sedanja ustava večkrat spremenjena. V magistrskem delu bomo analizirali nekatere sodne prakse ustavnega sodstva, ki so povezane s predstavljenim členom, in na koncu dela bomo v posebnem poglavju predstavili sodnih praks ustavnega sodstva in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustave, ustavnost, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, primerjalno ustavno pravo, ustavno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 1672; Downloads: 140
.pdf Fulltext (1,41 MB)

8.
Destinacija neznano
Anita Ramšak, 2012

Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije mladoletnih migrantov brez spremstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Published: 28.07.2021; Views: 380; Downloads: 12
.pdf Fulltext (2,16 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top