Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Genocid in genocidna dejanja
Maša Drkušič, 2010

Found in: ključnih besedah
Keywords: Ruanda, Bosna in Hercegovina, zgodovinski pregledi
Published: 27.05.2019; Views: 1505; Downloads: 80
.pdf Fulltext (418,00 KB)

5.
6.
7.
Bosna in Hercegovina
Borislav Babić, 2012

Abstract: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja, kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe. Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Published: 28.07.2021; Views: 578; Downloads: 54
.pdf Fulltext (2,29 MB)

8.
Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji
Ena Bašagić, 2022

Abstract: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje 10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev, ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane na podlagi nacionalne pripadnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 32; Downloads: 2
.pdf Fulltext (657,83 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top