31. Pozitivni in negativni vplivi dela od doma na počutje zaposlenih v farmacevtskem podjetju v času epidemije Covid-19 : diplomska nalogaMaja Cesar Grilc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Epidemija Covid-19 je v naša življenja, poleg številnih sprememb, prinesla tudi novodobno
obliko dela - delo od doma. Številni zaposleni po celem svetu so se, z namenom zajezitve virusa
in ohranjanju zdravja, nenadoma selili v domače pisarne. Z raziskovalno nalogo smo preučili
pozitivne in negativne vidike takšnega načina dela na zaposlene v farmacevtskem podjetju. S
pomočjo strukturiranih intervjujev smo raziskali kako delo od doma vpliva na produktivnost in
učinkovitost zaposlenih, na odnose znotraj oddelka ter poglobili znanje o vplivu takšega dela
na psihofizično zdravje zaposlenih. Delo od doma, glede na dobljene podatke, predstavlja
obliko dela, ki zaposlenemu omogoča, da se bolje prilagodi delu ter lastnim obveznostim, saj
omogoča samostojno razporejanje delovnika. Takšna oblika zaposlitve ima poleg pozitivnih
učinkov na okolje tudi številne pozitivne učinke na zaposlene. Zaposlenim omogoča
fleksibilnost, možnost opravljanja dela v manj stresnem, domačem okolju, povečuje
produktivnost in dobro počutje zaposlenih. Po drugi strani pa prinaša tudi kar nekaj negativnih
vplivov med katerimi so v ospredju zmanjšana motivacija zaposlenih, ohlajanje odnosov na
oddelku, preobremenjenost, slabša storilnost, zmanjšana učinkovitost, slabša komunikacija in
povečan obseg dela zaposlenih. Raziskava je pokazala, da se tako negativni in pozitivni vplivi
med seboj prepletajo, zato je izrednega pomena, da vsem zaposlenim, ki svoje delo opravljajo
od doma, omogočimo, da si samostojno izberejo ali bodo delali od doma, v pisarni ali pa bodo
izbrali kombiniran delovnik, ki omogoča izkoriščanje pozitivnih vplivov in zmanjšuje
negativne vplive dela od doma. S tem jim pokažemo zaupanje in jim omogočimo izbiro, ki njim
predstavlja idealni delovnik in jim omogoča, da, kar se da najbolje, izkoristijo svoje
sposobnosti.
Keywords: delo od doma, Covid-19, učinkovitost, produktivnost, počutje zaposlenih, odnosi v ekipi, kombiniran delovnik, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 855; Downloads: 55
 Full text (1,26 MB) |
32. Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19 : diplomsko deloAlex Njivar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Keywords: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Published in ReVIS: 13.01.2023; Views: 958; Downloads: 117
Full text (1,18 MB) |
33. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, master's thesis Abstract: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Keywords: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 830; Downloads: 61
Full text (2,13 MB) |
34. Vpliv pandemije covida-19 na zaposlene in organizacijo dela v izbranem podjetju : diplomska nalogaLiljana Strmljan, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali, kako je pandemija covida-19 vplivala na izbrano podjetje. Teoretični del opisuje, kje se je pandemija pričela in kdaj je virus dosegel tudi Slovenijo. Zanimalo nas je, kako je covid-19 vplival na socialne odnose in na usklajevanje dela in družine. Zaradi zajezitve virusa je bilo mnogo podjetij primoranih spremeniti način delovanja, zato smo raziskali, koliko so organizacije delo od doma opravljale pred pandemijo covida-19 in koliko med pandemijo. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo izbranega podjetja.
Za potrebe empiričnega dela smo s pomočjo spletnega orodja 1KA izdelali spletni anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni izbranega podjetja. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 20 zaposlenih, delno pa 22. S pridobljenimi podatki smo lahko odgovorili na tri raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je podjetje sprejelo več ukrepov, ki pa niso bistveno vplivali na delo zaposlenih, saj je bilo opravljeno enako dobro kot pred sprejetjem le-teh. Večina zaposlenih tudi ni imela večjih težav z usklajevanjem družine kot pred pandemijo covida-19. Prav tako smo iz odgovorov razbrali, da je podjetje med pandemijo covida-19 podpiralo svoje zaposlene tako z oskrbo potrebnih tehnologij kot pri usklajevanju dela in družine. Vse podatke smo grafično prikazali in jih ustrezno interpretirali.
Keywords: covid-19, usklajevanje, spremembe dela, družina, podjetje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 718; Downloads: 83
Full text (1,83 MB) |
35. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 894; Downloads: 61
Full text (1,08 MB) |
36. Oskrba starostnikov v domu za starejše in v domači oskrbi : diplomska nalogaSead Avdić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Dandanes je zelo veliko starejše populacije. Velika večina se ne more odločiti, ali bi odšla v dom za starejše ali bi ostala v domači oskrbi. Pri tem se pojavlja problem, ki bo tudi v prihodnje vse pogostejši, tj., da so nekateri domovi žal prepolni, hkrati je pa to tudi prevelik strošek glede na povprečno nizke pokojnine za naše okolje. Dom za ostarele pomeni za starostnika nekaj čisto novega, predstavlja mu nove izzive in prilagajanje na novo življenjsko okolje. Obstajajo pa tudi druge možnosti, v katerih starostnik lahko biva in uživa svoja pozna leta. To so npr. varovanje na daljavo, pomoč na domu, nega na domu, dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, začasni sprejemi v domu, ter domsko varstvo, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Sam menim, da ima vsak starostnik pravico ostati v domači oskrbi, vse dokler lahko poskrbi sam zase oz. zanj lahko skrbijo svojci, družina, prijatelji in podobno. Obstajajo pa tudi društva, ki se ukvarjajo s starostniki na področju kulture, umetnosti, športa, varstva okolja ipd. V svoji diplomski nalogi bom raziskoval, ali si starostniki želijo ostati v domači oskrbi ali želijo oditi v dom za starejše. Informacije sem pridobil preko anket, ki sem jih izvajal v domu starejših občanov v Medvodah, in s starostniki, ki živijo v domači oskrbi v Kamniku. Ugotovil sem, da si vsak starostnik želi ostati v domači oskrbi čim dlje časa, saj se tam počuti bolj varnega, v okolju mu je že vse znano, ko pa odide v dom za ostarele, pa se mora prilagajati vsemu na novo. Zaradi trenutne situacije z virusom covid-19 je bilo anketiranje malo težje izvedljivo, saj smo imeli v državi posebne ukrepe.
Keywords: staranje, starostniki, domovi za ostarele, varstvo starostnikov, nega starostnikov, covid-19, domača oskrba, diplomske naloge
Published in ReVIS: 22.12.2022; Views: 830; Downloads: 100
Full text (2,01 MB) |
37. |
38. |
39. |
40. |
