Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 87 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
81.
82.
Analiza problematike slovenskih čezmejnih delovnih migrantov v času COVID-19 na meji z Republiko Avstrijo
Marjetka Bradač, 2023

Abstract: Pandemija virusa SARS-CoV-2 in posledično bolezni COVID-19 je imela za posledico sprejemanje ukrepov na podlagi dogajanja in prilagajanja situaciji ter sprejemanje omejitev in ukrepov, ki se jih je bilo treba držati. Pogostost sprememb zakonodaje je bilo težko obvladovati. Od prebivalstva sta se zahtevali prilagodljivost ter velika mera ozaveščenosti in razumevanja. Še posebej je bilo to problematično za čezmejne delovne migrante. Zanje se je bolj ali manj uspešno spoprijemanje Slovenije in Avstrije s pandemijo izkazalo za oviro, ki so jo morali premagovati vsakodnevno, da so lahko obdržali delovno razmerje v Avstriji. Pogoji prestopa meje so se spreminjali iz dneva v dan, kar je čezmejnim delovnim migrantom oteževalo odhod na delo. V magistrskem delu je skozi proučevanje odzivanja Slovenije in Avstrije ter Evropske unije na epidemijo COVID-19 na eni strani odgovorjeno na vprašanje, kaj je to pomenilo za množico čezmejnih delovnih migrantov oziroma za uresničevanje njihove pravice do dela, in na drugi strani na vprašanje, kako so se ti odzvali pri uveljavljanju ukrepov v boju z epidemijo in s tem ohranjali možnost opravljanja dela v tujini. Posredno je s tem omogočena možnost vpogleda v nekatere vidike kriznega vodenja države (odzivanje na grožnje zdravju) in v svojstveno problematiko dela slovenskih državljanov, ki opravljajo svoje delo v tujini.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, čezmejni delovni migranti, prestop meje, sprememba zakonodaje, ukrepi
Published: 18.01.2024; Views: 181; Downloads: 9
.pdf Fulltext (4,58 MB)

83.
Zadovoljstvo kupcev z zasebnovarnostnim podjetjem v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19
Saša Ljubišić, 2023

Abstract: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje
Published: 18.01.2024; Views: 212; Downloads: 19
.pdf Fulltext (1,31 MB)

84.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022)
Neža Križaj, 2024

Abstract: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Published: 19.02.2024; Views: 151; Downloads: 9
.pdf Fulltext (2,66 MB)

85.
Timsko delo v enotah Centra za socialno delo Celje
Anja Švegler, 2024

Found in: ključnih besedah
Keywords: timsko delo, vodja, vodenje, Covid-19, management znanja
Published: 11.03.2024; Views: 123; Downloads: 10
.pdf Fulltext (627,47 KB)

86.
PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJA
Lejla Kasumovic, 2024

Abstract: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci. V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko. V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Published: 17.04.2024; Views: 73; Downloads: 6
.pdf Fulltext (1,40 MB)

87.
Mladi kot potrošniki v času epidemije covida-19
Martina Iskra, 2024

Abstract: Četudi so spremembe edina stalnica v življenju, si nismo znali pojasniti, da se lahko zgodi sprememba, ki ohromi ves svet. Nenadoma se je vse ustavilo. Življenja kot smo ga poznali, ni bilo več. Pojavil se je covid-19. Da bi se uspešno spopadli z virusom, so bili tako v Sloveniji kot tudi po svetu uvedeni številni ukrepi, ki so se prilagajali na epidemiološko situacijo v državi in širši regiji. Imeli smo dostop le do storitev, s katerimi je bila zagotovljena preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vse ostale, ki sicer niso življenjskega pomena, imajo pa veliko in pomembno vlogo v našem življenju, pa so bile ukinjene. Gre za možnosti, s katerimi si povečujemo kakovost življenja, in šele takrat, ko te storitve niso bile več dosegljive, smo opazili, da jih dejansko pogrešamo. K tem lahko uvrščamo osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Ne glede na vse omejitve smo ugotovili, da smo ljudje zelo prilagodljivi, saj smo se težavam hitro prilagodili, vsak na svoj način, pri tem pa pridobili nove navade, vedenja in rutine. Vse navedeno so tudi rezultati naše raziskave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, potrošniki, storitev, izdelek, nakupne navade
Published: 21.04.2024; Views: 78; Downloads: 2
.pdf Fulltext (4,24 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top