Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo
Viviana Ganzitti, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Keywords: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 246; Downloads: 7
.pdf Full text (585,87 KB)

2.
3.
Uveljavljanje pravil EU pri izvajanju storitev z napotenimi delavci c drugi državi članici : diplomsko delo
Urška Škerbinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čezmejno izvajanje storitev je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec sedež ali prebivališče. Področje urejajo uredbe in direktive EU, zaradi vse večjih zlorab, ki so se pojavile v zadnjem času, pa se Vlada trudi opredeliti zadevno problematiko tudi z nacionalno zakonodajo. Diploma se ukvarja z vprašanjem, ali je to smiselno in skladno s pravom EU ter z obravnavo problematike na tem področju.
Keywords: Čezmejno opravljanjestoritev, napoteni delavec, storitev, evropska zakonodaja, uredba, direktiva, zakon o čezmejnem opravljanju storitev, kršitev
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3113; Downloads: 157
.pdf Full text (681,55 KB)

4.
Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živali : diplomsko delo
Nina Tršelič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Keywords: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3601; Downloads: 267
.pdf Full text (975,54 KB)

5.
Search done in 0.08 sec.
Back to top