91. Politika zagotavljanja notranje varnosti kot sestavina varnostne politike Republike SlovenijeDženana Čengić, 2011 Found in: ključnih besedah
Keywords: Slovenija, človekove pravice, spremenjeno varnostno okolje, Evropska unija, nacionalna in mednarodna varnost, nacionalna varnostna politika, nacionalni varnostni sistem, subjekti zagotavljanja notranje varnosti, nadzor
Published: 06.08.2018; Views: 2938; Downloads: 229
 Fulltext (721,11 KB) |
92. |
93. Vpliv prava Evropske unije na razvoj in učinkovitost delovanja skupne zunanje in varnostne politikeOlga Štrukelj Skubic, 2008 Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropa, Evropska unija, pravo EU, skupna zunanja in varnostna politika, obrambna in mirovna politika, človekove pravice, varnost, svoboda, mir in stabilnost, integracija
Published: 13.08.2018; Views: 2402; Downloads: 126
Fulltext (745,56 KB) |
94. |
95. Mehanizmi odločanja v luči financiranja EU ter njenih razvojnih politik pri pridobivanju nepovratnih sredstevSilvo Rep, 2016 Abstract: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Published: 16.08.2018; Views: 1967; Downloads: 122
Fulltext (1,63 MB) |
96. Uporaba strelnega orožja policiji ne zagotavlja ustreznega ukrepanja proti terorizmuKaja Beguš, 2017 Abstract: Delo predstavlja pravno ureditev uporabe strelnega orožja policije v Republiki Sloveniji, različne vrste terorizma v današnjem svetu ter ukrepe in instrumente Evropske unije v okviru boja zoper terorizem. V prvem delu sem se osredotočila na pojem terorizem. Predstavila sem vrste terorizma, pravne dokumente na mednarodni in regionalni ravni, ki so ključni v okviru boja zoper terorizem ter teroristično ogroženost v današnjem svetu. V drugem delu sem se osredotočila na ukrepe in instrumente Evropske unije ter Republike Slovenije v povezavi s slovensko policijo v okviru boja zoper terorizem. Poleg tega sem podrobneje predstavila sedanjo zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Republiki Sloveniji ter obrazložila zakaj le ta ne zagotavlja policiji ustreznega ukrepanja zoper terorizem. V zadnjem delu pa sem primerjala zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Nemčiji, Švici in na Hrvaškem ter analizirala intervju, ki sem ga opravila s policistom, kriminalistom ter upokojenim policistom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terorizem, policija, policisti, policijski postopki, organizirani kriminal, strelno orožje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2789; Downloads: 168
Fulltext (1,16 MB) |
97. Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletuDaša Bertok, 2017 Abstract: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3672; Downloads: 234
Fulltext (1,80 MB) |
98. Prosti pretok delovne sile v Evropski unijiDino Vran, 2016 Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2624; Downloads: 180
Fulltext (5,08 MB) |
99. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditviEva Vučko, 2016 Abstract: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2477; Downloads: 210
Fulltext (825,96 KB) |
100. Strategija enotnega digitalnega trga in njen dosedanji razvojJaša Blažič, 2017 Abstract: To diplomsko delo je obsežna in celovita analiza literature ter ukrepov, ki so bili zadani, postavljeni in so v fazi spreminjanja in prilagajanja za dosego cilja strategije, ki se v sklopu prava Evropske unije imenuje Strategija enotnega digitalnega trga. Namen dela je, da se bralca spozna z delom Komisije na področju enotnega digitalnega trga prek opredelitve posameznih točk strategije. Prek opisne, razlagalne in normativne metode bo delo združevalo vse ukrepe strategije, ter analiziralo njihov razvoj. V prvem poglavju je tako razložen zakonodajni postopek, ki je uveljavljen v Evropski uniji za sprejem novih legislativnih ukrepov, in njegovi ključni akterji. Največ teže je postavljeno na delo Evropske komisije in njeno sposobnost, da spodbudi določene kritične ukrepe in na splošno določi strategijo razvoja Evropske unije. Od drugega poglavja naprej se delo odmika od splošnih in abstraktnih načel delovanja Evropske komisije in prehaja k bolj konkretnim zadevam, ki so bile nujne za sprejetje ukrepov znotraj strategije. Strategija je sestavljena iz treh stebrov, znotraj katerih so nanizani ukrepi, zato je vsako naslednje poglavje namenjeno enemu stebru strategije. V drugem poglavju so tako nanizani ukrepi, ki so predvsem ciljani na potrošnike in podjetja ter le-tem omogočajo boljši dostop do digitalnega blaga in storitev znotraj Evropske unije. Tretje poglavje se osredotoča na ukrepe, katerih cilj je oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev, da se doseže čim večji napredek v digitalnih omrežjih in inovativnih storitvah. To so nova oziroma spremenjena pravila telekomunikacijskega trga in storitev ter določeni ukrepi za povečanje varnosti in zasebnosti potrošnikov ter podjetij. Četrto poglavje pa zadeva zadnji steber strategije, in sicer so znotraj tega ukrepi za čim večje izkoriščanje potenciala za rast, ki ga ima evropsko digitalno gospodarstvo. Ukrepi na tem področju so predvsem usmerjeni proti internetnim in telekomunikacijskim tehnologijam.
Found in: ključnih besedah
Keywords: enotni digitalni trg, zakonodaja, strategija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2535; Downloads: 212
Fulltext (916,06 KB) |
