21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove praviceYuliya Skyba, 2020 Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Published: 12.02.2021; Views: 797; Downloads: 77
 Fulltext (971,41 KB) |
28. Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove praviceSeverina Železnik, 2020 Abstract: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Published: 09.03.2021; Views: 755; Downloads: 47
Fulltext (623,30 KB) |
29. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove praviceLara Kodran, 2021 Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Published: 16.12.2021; Views: 343; Downloads: 29
Fulltext (745,94 KB) |
30. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti BelgijiŽan Žalec, 2021 Abstract: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Published: 30.12.2021; Views: 326; Downloads: 57
Fulltext (1,53 MB) |
