Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Abstract: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Found in: ključnih besedah
Keywords: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2859; Downloads: 128
.pdf Fulltext (1,62 MB)

2.
3.
4.
Internacionalizacija in obvladovanje tveganj pri malih storitvenih podjetjih
Davor Kopilović, 2016

Found in: ključnih besedah
Keywords: internacionalizacija, storitve, mala podjetja, tveganja, masažni salon, Hrvaška
Published: 29.03.2018; Views: 1708; Downloads: 118
.pdf Fulltext (1,01 MB)

5.
Problem izvršitve odločbe arbitražnega sodišča na primeru arbitraže med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Viki Twrdy, 2018

Abstract: Slovenija in Hrvaška sta se po osemnajstih letih dogovarjanj v sporu o poteku državne meje odločili spor v razrešitev predložiti ad hoc arbitražnemu tribunalu, ki sta ga ustanovili z arbitražnim sporazumom. Zaradi v javnosti razkritih telefonskih pogovorov med članom arbitražnega sodišča in agentko, ki je pred sodiščem zastopala interese Slovenije, je Hrvaška izgubila zaupanje v sodišče in celotni postopek ter napovedala enostranski odstop od arbitraže. Arbitražno sodišče v novi sodniški sestavi se je odločilo, da postopek nadaljuje, in ugotovilo, da Hrvaška enostransko ne more odstopiti od arbitražnega sporazuma. Sodišče je nato izdalo še končno odločitev v zadevi, ki jo Slovenija priznava, medtem ko hrvaški politični predstavniki o njej ne želijo niti slišati in jene nameravajo sprejeti. Tako je zadeva prišla v nezavidljivo situacijo, ko je znana arbitražna odločitev o izvornem sporu med državama, ena od strank je ne priznava, druga pa se trudi postoriti vse za njeno obojestransko uveljavitev. Ker gre na mednarodnopravnem področju za pravno urejanje razmerij med dvema suverenima in vsaj pravno enakovrednima strankama, je priznanje ter izvršitev odločbe mednarodnopravnega telesa precej težje doseči,kot bi bilo to v notranjem pravu posamezne države. To ima na voljo številna sredstva v razmerju nad-in podrejenosti, vključno z represivnim državnim aparatom. Naloga se tako po pregledu pravnega zapleta o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma kot mednarodne pogodbe in same arbitražne odločitve v konkretnem primeru posveča problemu izvršitve tovrstnih odločb, izdanih predvsem s strani ad hoc arbitražnih tribunalov, ki so v preteklosti odločali o meji na kopnem ter morju. Skozi predstavitev in analizo teh primerov privede do zaključkov o možnostih, ki jih ima posamezna država, ki si želi izvršitve odločitve, da vpliva na nasprotno stranko.Naloga na enem mestu predstavi vsa dosedanja prizadevanja Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora ter potek arbitražnega postopka in ponudi nekaj razmišljanj o možnostih za izvršitev arbitražne odločitve na miren način.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, arbitražno sodišče, Slovenija, Hrvaška, meja
Published: 12.07.2018; Views: 2429; Downloads: 239
.pdf Fulltext (2,26 MB)

6.
7.
Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Lucija Gubenšek, 2017

Abstract: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Published: 13.07.2018; Views: 2006; Downloads: 158
.pdf Fulltext (1,08 MB)

8.
Od dvostranskega neuspešnega pogajanja k dogovoru o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško
Vito Šaruga, 2016

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko določitve meje med Slovenijo in Hrvaško z vidika zgodovinskih dejstev, mednarodnopravnih podlag in političnih odločitev. Po osamosvojitvi je med novonastalima državama skoraj dve desetletji potekal dialog glede rešitve spornih vprašanj v zvezi z razmejitvijo ozemlja oziroma določitvijo meje, kjer ta pred tem še ni bila določena. V času pogajanj na bilateralni ravni je kljub zavezi, da bosta državi spoštovali stanje na dan 25. 6. 1991 in reševali spore na miren način ter se pri tem izogibali incidentom,prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu, na spornih ozemljih pri Hotizi in ozemljih ob reki Dragonji. Ker kljub izhodiščem Badinterjeve komisije, asistenci uglednih mednarodnih pravnih strokovnjakov, prizadevanju diplomacij in vlad obeh držav ter jasno izraženimpričakovanjemoziroma zahtevammednarodne skupnosti in evropskih institucij na bilateralni ravni ni bilo mogoče doseči sporazumnega dogovora glede ključnih spornih območij na kopnem in določitve meje na morju,sta se državi na podlagi določb Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije o načelih mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in Helsinške sklepne listine sporazumeli za mednarodno arbitražo. Temeljni namen arbitražnega sporazuma je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za mirno rešitev mejnega spora.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Published: 06.08.2018; Views: 1863; Downloads: 201
.pdf Fulltext (2,26 MB)
This document has many files! More...

9.
10.
Poslovni načrt za izgradnjo luksuzne vile
Mateja Jagnjić, 2018

Abstract: Turizem je izredno zapleten gospodarski sistem, sestavljen iz različnih gospodarskih sektorjev in dejavnosti nacionalnega gospodarstva. Podeželski turizem je ena izmed oblik turizma in je tesno povezan z ambientom okolice in njenimi dejavnosti. V diplomskem delu sem izdelala poslovni načrt za gradnjo luksuzne vile z bazenom v osrednji Istri na Hrvaškem in obravnavam podeželski turizem in njegove pogoje oziroma potencial za razvoj. Razlog za izdelavo poslovnega načrta je, da je turizem kot gospodarska dejavnost na Hrvaškem zelo razvit v Istri, naraščata pa zanimanje in trend podeželskega turizma, ki omogočata širok obseg doživetij, znanja in raziskovanja. Prav tako ima to območje vse naravne predpogoje (podnebje, odsotnost hrupa, ohranjena bogata narava), in skupaj z vsemi drugimi dejavniki, kot so emitivna območja, bogata tradicija in gastronomska ponudba, nudi ogromne priložnosti za razvoj in uspeh investicije v turizem in s tem dobiček v prihodnosti. Zato je v tem diplomskem delu cilj prikazati bogato priložnost za investicije v podeželski turizem oziroma zasebno namestitev in analizirati naložbo v kontekstu sedanjega in prihodnjega razvoja turizma v gospodarstvu na Hrvaškem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Hrvaška, Istra, podeželski turizem, poslovni načrt, investicija
Published: 30.09.2018; Views: 1907; Downloads: 164
.pdf Fulltext (3,38 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top