Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


171 - 180 / 262
First pagePrevious page14151617181920212223Next pageLast page
171.
Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije
Neža Čop, 2017

Abstract: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 4316; Downloads: 364
.pdf Fulltext (741,02 KB)

172.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Abstract: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2635; Downloads: 132
.pdf Fulltext (377,68 KB)

173.
Pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika
Sabina Bauman, 2016

Abstract: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2294; Downloads: 165
.pdf Fulltext (1,15 MB)

174.
Pravna ureditev stvarnih služnosti v RS in vpliv na vrednost nepremičnin
Jana Tertei, 2017

Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in njihov vpliv na vrednost nepremičnin. Poznavanje pravnega sistema stvarnega prava kot dela civilnega prava je osnova za razumevanje stvarne služnosti in z njo povezanega vpliva na vrednost nepremičnin. Glavni poudarek magistrskega dela je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju instituta lastninske pravice, služnostne pravice, pridobitve, prenehanja in upravičenj. Ugotavljamo, ali je lastninska pravica, omejena s stvarno služnostjo, ovira pri odločitvi za nakup in ali obstoj služnosti zmanjšuje vrednost nepremičnine. Magistrsko delo je zastavljeno tako, da kompleksno in podrobno opredeljuje pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in bistvene institute, pomembne za razumevanje obravnavanega področja. Razdeljeno je na tri večje sklope, in sicer na prvi, uvodni del, drugi, teoretični del in tretji, empirični del. V uvodnem delu so opredeljeni problem in teoretična izhodišča, namen in cilji naloge, raziskovalne metode, predstavljeni so hipoteze, zgodovinski razvoj, pravni viri in temeljna načela stvarnega prava. V teoretičnem delu so predstavljeni institut lastninske pravice, služnosti, stvarne služnosti, osebne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist. Predstavljen je vpis služnosti v zemljiško knjigo kot pravni institut oziroma segment zemljiškoknjižnega prava. Tretji del je empirični del naloge, ki je usmerjen v lastno raziskavo, izdelano na podlagi anketnega vprašalnika in intervjuja. Ugotovili smo, da posamezniki, vključeni v raziskavo, menijo, da lastninska pravica, ki je omejena s stvarno služnostjo na nepremičnini, ni ovira pri odločitvi za nakup nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da obstoj služnosti posamezniki, vključeni v raziskavo, povezujejo z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine, pri tem pa se ocena bistveno ne razlikuje glede na to, ali so nepremičnine obremenjene s stalno ali začasno služnostjo, z enim ali več upravičenci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, zemljiške knjige, vrednotenje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2642; Downloads: 202
.pdf Fulltext (1,71 MB)

175.
176.
Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programe
Marina Pezdirc, 2016

Abstract: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Published: 22.08.2018; Views: 2806; Downloads: 182
.pdf Fulltext (4,83 MB)

177.
Knjižnice in zagotavljanje informacijske varnosti v elektronskem okolju
Črt Ambrožič, 2017

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo tehnične in organizacijske vidike zagotavljanja informacijske varnosti v slovenskih javnih knjižnicah. Te uporabljajo različne informacijske sisteme, od knjižničnih informacijskih sistemov za podporo opravljanju knjižničnih storitev do poslovno-informacijskih sistemov za podporo vodenju in upravljanju poslovanja ter dokumentnih sistemov, ki podpirajo administrativne funkcije in arhiviranje poslovne dokumentacije, zato je upravljanje informacijske varnosti za njih ključnega pomena. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost knjižnic s posameznimi vidiki informacijske varnosti ter na kakšen način jo upravljajo. Raziskovalne podatke smo pridobili s študijo primera ter z anketno metodo, v okviru katere smo pripravili dva ločena anketna vprašalnika. Prvi je bil namenjen osebam, odgovornim za informacijsko varnost knjižnice, drugi pa zaposlenim v knjižnicah. V okviru študije primera smo izvedli analizo dokumentov in postopkov za zagotavljanje informacijske varnosti na primeru ene knjižnice. Rezultati raziskave so opozorili tako na primere dobrih praks kot tudi na nekatera varnostna tveganja v ravnanjih zaposlenih. Slaba odzivnost anketirancev omejuje veljavnost rezultatov. Ugotovitve raziskave zato predstavljajo le izhodišče za širšo razpravo o zagotavljanju informacijske varnosti v slovenskih knjižnicah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: informacijska tehnologija, informacijski sistemi, informacijska varnost, upravljanje informacijske varnosti, knjižnice, Slovenija
Published: 24.08.2018; Views: 3269; Downloads: 141
.pdf Fulltext (3,14 MB)

178.
179.
180.
Evropska delniška družba - primerjalnopravna analiza
Danila Žorž, 2010

Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske družbe, delniške družbe, primerjalno pravo, Evropska unija, Slovenija
Published: 29.08.2018; Views: 3278; Downloads: 156
.pdf Fulltext (1,23 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top