Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ustavno sodstvo v postsovjetskih državah : magistrsko delo
Žanet Silič, 2024, master's thesis

Abstract: Z razpadom Sovjetske zveze in nastankom neodvisnih držav so države novih demokracij po zgledu naprednega zahoda v sklopu delitve oblasti vzpostavile ustavnosodno presojo. Ustavno sodstvo je temelj uresničevanja ustavno zagotovljenih pravic. Za postsovjetske države, ki zaradi socialističnega sistema niso imele ustavnosodne tradicije, se je pričelo posebno obdobje ustanavljanja organov ustavnosodne presoje in nadzora normativnih aktov ter varovanja v ustavi zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzpostavljeni specializirani organi kljub manjkajoči tradiciji ključno pripomorejo k vzdrževanju in vzpostavljanju ustavnosti, zakonitosti, varovanju temeljnih človekovih pravic ter s tem demokracije in načel pravne države. Ustavnosodni organi nimajo neposrednih zakonodajnih pristojnosti, lahko pa na slednje posredno bistveno vplivajo. K družbenemu stanju, demokratičnemu razvoju in napredku ustavnega sodstva posamezne države so ključno pripomogli nevladne organizacije, mednarodne institucije ter konferenčna združenja. Namen magistrskega dela je primerjava ustavnosodnih ureditev postsovjetskih držav in znotraj njih nepriznanih držav, ki so se za lastno suverenost borile v istem časovnem obdobju ter ob tem naletele na mednarodno nepriznanje, a kljub temu vzpostavile svoje lastne državne institucije. Magistrsko delo celovito zajema tematiko ustavnega sodstva na celotnem območju bivše Sovjetske zveze in skozi primarni zgodovinski pregled ter primerjavo ustavnih ureditev nudi vpogled v razvoj, delovanje in stanje ustavnega sodstva. S celostno obravnavo in primerjavo magistrsko delo doprinese k poglobljenemu razumevanju ustavnega sodstva držav bivše Sovjetske zveze, saj usmerjeno odkriva njegovo vlogo ter problematike.
Keywords: Sovjetska zveza, postsovjetske države, nepriznane države, ustavno sodstvo, nove demokracije
Published in ReVIS: 03.12.2024; Views: 462; Downloads: 13
.pdf Full text (1,47 MB)

2.
Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zveze : magistrsko delo
Miran Košpenda, 2018, master's thesis

Abstract: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Keywords: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 3796; Downloads: 168
.pdf Full text (2,73 MB)
Search done in 0.06 sec.
Back to top