31. Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta"Neža Špenko, 2020 Abstract: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Published: 09.03.2021; Views: 701; Downloads: 101
 Fulltext (787,37 KB) |
32. Politično pravo na SlovenskemBlaž Babič, 2021 Abstract: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Published: 22.06.2021; Views: 1949; Downloads: 148
Fulltext (607,19 KB) |
33. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Abstract: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Published: 23.07.2021; Views: 363; Downloads: 43
Fulltext (754,35 KB) |
34. Reprezentativnost sindikatov v luči odločbe Ustavnega sodišča U-I-249/10Vladimir Lazić, 2021 Abstract: V diplomskem delu so predstavljene ključne težave, s katerimi so soočeni socialni partnerji v javnem sektorju pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti ali višje ravni. Težave se kažejo tako pri pridobivanju statusa reprezentativnosti, s katerim lahko sindikat sklene kolektivno pogodbo, kot pri zakonski določitvi ustreznega kvoruma števila sindikatov, ki je potreben, da se Kolektivna pogodba za javni sektor oz. njeni aneksi štejejo za veljavno sklenjene. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-249/10 z dne 15. 3. 2012 naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno neskladnost zakona z Ustavo RS odpravi v roku dveh let, kar se še vedno ni zgodilo. Osrednji problem je, da je Republika Slovenija, ki je sicer stranka Kolektivne pogodbe za javni sektor, med pogajanji za sklenitev aneksa k le-tej v vlogi zakonodajalca spremenila »pravila igre« (kvorum), da bi lažje sklenila aneks. Sindikati, ki jih je država (vlada) na ta način želela zaobiti, so zato zahtevali oceno ustavnosti te zakonske spremembe in bili na ustavnem sodišču uspešni. Ustavno sodišče je svojo odločbo obrazložilo tako, da se je zakonodajalec znašel pred težko nalogo, kako zakon spremeniti, da bo skladen z Ustavo RS. Namen tega diplomskega dela je poiskati možno rešitev, npr. da bi zakon predpisal, da je za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor oz. aneksa k njej potrebno soglasje vseh sindikatov, vendar bi to praktično onemogočilo sklepanje kolektivne pogodbe oz. aneksov. S tem bi kaj kmalu ponovno prišli v neustavno stanje zaradi kršitve načel prava, saj kolektivne pogodbe ne bi bilo več mogoče spreminjati in prilagajati novim družbenim okoliščinam.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sindikat, reprezentativnost sindikatov, kolektivna pogodba, kvorum, ustavno sodišče
Published: 30.12.2021; Views: 197; Downloads: 10
Fulltext (454,38 KB) |
35. Volitve sodnikov Ustavnega sodišča RSJerneja Poberaj, 2021 Abstract: Magistrsko delo obravnava postopek volitev ustavnih sodnikov Republike Slovenije, pri čemer je poudarek predvsem na prikazu in analizi samega postopka ter ugotavljanju morebitnega vpliva politične usmerjenosti kandidatov na samo imenovanje ter kasnejše volitve. Primerjalno so v delu obravnavani tudi postopki volitev ustavnih sodnikov v nekaterih drugih državah Evropske unije, zlasti v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kakšen sistem imenovanja oziroma volitev trenutno prevladuje v Evropi. Magistrsko delo se osredotoča tudi na pomen razmerja in soodvisnosti prava in politike, kar lahko posledično vodi v vprašanje (ne)političnosti ustavnega sodišča. Zastavljene hipoteze so lahko ali potrjene ali zavrnjene, ter obrazložene na podlagi sintetične in aksiološke metode, v katerih je na podlagi združenja bistvenih ugotovitev ter osebnega ovrednotenja in ocenjevanja razvidno kritično osebno stališče, ki je hkrati tudi končni rezultat raziskave. Namen raziskave je prikazati, analizirati in opredeliti sam postopek volitev ustavnih sodnikov ter ugotoviti, kateri dejavniki igrajo v tem postopku bistveno vlogo, v čem je njihova prednost in slabost in predvsem, kdo je zanje odgovoren. Cilj raziskave je dokazati, da je v postopku imenovanja in volitev ustavnih sodnikov v Sloveniji in drugod po Evropi poleg vseh pravnih pogojev, bistvenega pomena politična usmerjenost kandidata. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k boljšemu razumevanju poteka samega postopka volitev ustavnih sodnikov in utrjevanju postopka volitev v praksi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volitve ustavnih sodnikov, Ustavno sodišče RS, političnost ustavnega sodišča, neodvisnost sodstva, delitev oblasti
Published: 04.02.2022; Views: 162; Downloads: 9
Fulltext (736,33 KB) |
36. Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?Marko Šerbel, 2021 Abstract: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Published: 04.02.2022; Views: 168; Downloads: 9
Fulltext (1,47 MB) |
37. Pobuda za oceno ustavnosti na primeru financiranja zasebnega osnovnošolskega izobraževanjaAna Bakše, 2021 Abstract: Diplomska naloga je posvečena ustavnemu sodišču in pobudi za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo. Je najvišji organ sodne oblasti na nacionalni ravni. Njegove odločbe so zavezujoče. Kot primer pobude sta izbrani dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašata na financiranje osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah. V prvi odločbi ustavno sodišče presojalo neskladje 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z drugim odstavkom 57. člena ustave. Ustava terja od države, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zagovarja stališče, da je osnovnošolska izobrazba javna korist. Zakonska ureditev pa zasebnim šolam za izvajanje obveznega akreditiranega javnega programa zagotavlja 85- odstotno sofinanciranje. Predhodna odločba ustavnega sodišča, ki se je nanašala na vse tipe in stopnje izobraževanja, določila, da je v zakonodajalčevem polju proste presoje, v kolikšnem deležu bo sofinanciral zasebne šole. Ustavno sodišče je v presoji ugotovilo protiustavnost, zato je izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložilo, da neskladje odpravi v roku enega leta. Nekaj let po odločitvi je ustavno sodišče ponovno pred podobno dilemo, le da se tokratna presoja nanaša na jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje. Ob enem pa pobudniki opomnijo ustavno sodišče na neizvršitev odločbe. Sodniki odločijo, da zadeva ni v neskladju z ustavo, saj da je jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje del razširjenega programa in ne obveznega. Ob enem pa ustavo sodišče okara zakonodajalca za neodzivnost, vendar se ne odloči za določitev načina izvršitve
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustava, ustavno sodišče, pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, odločba ustavnega sodišča, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 25.02.2022; Views: 164; Downloads: 15
Fulltext (459,28 KB) |
