Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uvod: Masaža, ena najstarejših oblik zdravljenja, se že stoletja uporablja za lajšanje bolečin, sproščanje napetosti in izboljšanje splošnega počutja. Hipokrat, pogosto označevan kot »oče medicine«, je v 5. stoletju pred našim štetjem zapisal, da »zdravnik mora biti izkušen v mnogih stvareh, vendar zagotovo tudi v masaži« (Osborn 2016). Masaža na delovnem mestu je inovativni pristop, ki se vse pogosteje uporablja kot del programov za dobro počutje zaposlenih. Cilj takih programov je zmanjšati stres, povečati produktivnost in zmanjšati bolniško odsotnost zaposlenih (Arena idr. 2013, 610). Namen: Namen naloge je ugotoviti, ali mobilizacija mehkih tkiv oziroma masaža pozitivno vpliva na zaposlene, ali zmanjšuje bolečino in stres na delovnem mestu ter ali vpliva na kratkotrajno znižanje krvnega tlaka. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja in obdelave podatkov. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in merjenjem krvnega tlaka. V raziskavo je bilo vključenih 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji pri enem izmed slovenskih podjetij. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima masaža pozitivne učinke na počutje zaposlenih in pripomore k zmanjšanju bolečine, ki se pojavlja na delovnem mestu. Prav tako so zaposleni poročali o zmanjšanem občutku stresa v tednu, ko so bili deležni masaže na delovnem mestu, prišlo je tudi do kratkoročnega znižanja krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo na pomen vključevanja masaž v programe za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Poleg tega pa lahko tudi pozitivno pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti delavcev.
Keywords: masaža, zaposleni, bolečina, stres, počutje
Published in ReVIS: 18.06.2025; Views: 59; Downloads: 2
Full text (1,38 MB)

Abstract: Teoretično izhodišče: Veliko število žensk se v času nosečnosti in po porodu sreča z različnimi bolečinami v medeničnem obroču (BMO). Pri tovrstnih težavah je zelo pomembna pravilno postavljena diagnoza in uporaba ustreznih metod in tehnik pri fizioterapevtski obravnavi. Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature in dosedanjih ugotovitev raziskati vsebino fizioterapevtske obravnave BMO v času nosečnosti in po porodu ter povzeti sodobne smernice fizioterapevstke obravnave BMO na podlagi z dokazi podprte fizioterapije. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematičen pregled in analizo strokovne ter znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, smo izbrali s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, PEDro, PubMed, ResearchGate in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Študije so pokazale številne pozitivne rezultate pri lajšanju BMO v času nosečnosti in po porodu ter izboljšanju kakovosti življenja. Pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu je ključnega pomena multidisciplinaren pristop, ki vključuje različne fizioterapevtske metode in tehnike. Razprava: S pregledom literature je bilo ugotovljeno, da med najučinkovitejše terapevtske intervencije pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu spada vodena vadba, kjer je bil poudarek na stabilizaciji in mišicah medeničnega dna, v kombinaciji z mobilizacijo, transkutano električno stimulacijo živcev, terapijo z udarnimi valovi, mišično energetsko tehniko ter aplikacijo Kinesio Tapinga.
Keywords: fizioterapija, nosečnost, poporodno obdobje, bolečina v medeničnem obroču
Published in ReVIS: 12.06.2025; Views: 120; Downloads: 4
Full text (2,12 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta (KNBSH) je ena najpogostejših zdravstvenih težav v sodobni družbi, ki narašča in predstavlja pomemben javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Učinkovita obravnava bolnikov s KNBSH temelji na uporabi kliničnih smernic in priporočil, ki zagotavljajo enotna in znanstveno podprta navodila za zdravljenje. Pomembno je, da fizioterapevti in drugi strokovnjaki, vključeni v obravnavo teh bolnikov, dobro poznajo smernice ter jih upoštevajo pri svojem delu in svetovanju bolnikom. Razumevanje stališč in prepričanj slovenskih fizioterapevtov o KNBSH ter ugotavljanje njihovega poznavanja kliničnih smernic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj stroke. Takšne raziskave prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov, krepitvi strokovne usposobljenosti fizioterapevtov ter večji usklajenosti z aktualnimi strokovnimi priporočili. Metode: Magistrska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bila kot raziskovalni instrument uporabljena anketa, s katero smo preučili stališča in prepričanja fizioterapevtov o KNBSH ter njihovo poznavanje kliničnih smernic oziroma priporočil glede dela, počitka in telesne aktivnosti za obravnavo teh bolnikov. V raziskavi so sodelovali 104 fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. Anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1KA, so prejeli preko službene elektronske pošte in družbenih omrežij. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, rezultati pa so predstavljeni v grafični in tabelarni obliki. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da fizioterapevti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji v veliki meri izražajo neskladje med svojimi stališči in prepričanji o KNBSH ter priporočili sodobnih kliničnih smernic. Največji delež fizioterapevtov (54 %) je skladen s smernicami pri stališčih in priporočilih glede ohranjanja telesne aktivnosti, medtem ko se njihova prepričanja in priporočila ne skladajo s smernicami glede dela (89 %) in počitka (64 %). Razprava: Priporočila zdravstvenih delavcev, vključno s fizioterapevti, lahko pomembno vplivajo na klinični potek bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), saj oblikujejo odnos in prepričanja bolnikov do kronične BSH v kontekstu funkcionalnih omejitev, telesne aktivnosti, dela in počitka. Fizioterapevti imajo poglobljena znanja za obravnavo biomehanskih težav, vendar jim pogosto primanjkuje veščin za učinkovito naslovitev psihosocialnih vidikov BSH. V njihovi praksi so še vedno prisotna nekoristna prepričanja ter stigmatizacija vedenj, povezanih s psihološkimi in socialnimi dejavniki bolečine. Zato bo v prihodnosti ena ključnih intervencij sistematičen in strukturiran izobraževalni pristop, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov in uvajanju najboljših praks v klinično delo. Uporaba standardiziranih obrazcev za oceno stališč fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev glede zmotnih prepričanj, povezanih z BSH, bo prav tako ključna za učinkovito obvladovanje tega izziva.
Keywords: kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, klinične smernice za obravnavo bolečine, biopsihosocialni model obravnave, stališča in prepričanja fizioterapevtov
Published in ReVIS: 07.06.2025; Views: 190; Downloads: 6
Full text (2,21 MB)

Abstract: Teoretično izhodišče: Ahilova tendinopatija je stanje, za katero so značilni bolečina in otekanje tetive. Zdravljenje le-te velja za zelo počasen, dolgotrajen in velikokrat neuspešen proces. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature analizirati in odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, kako ekscentrična vadba vpliva na bolečino in funkcionalnost pri Ahilovi tendinopatiji, kakšen je vpliv ekscentrične vadbe na bolečino skozi čas, kakšna je uspešnost ekscentrične vadbe v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi na odpravljanje bolečine in katere so pomanjkljivosti Alfredsonovega protokola. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature povzeli podatke z metodo opisovanja. V empiričnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature, ki smo jo izbrali s pomočjo diagrama PRIZMA, analizirali in predstavili 7 izbranih raziskav. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima ekscentrična vadba pozitivne dolgoročne učinke na bolečino in funkcionalnost. Po analizi pregledanih raziskav je znano, da do četrtega tedna ekscentrične vadbe skoraj ne vplivajo na bolečino. Pozitivni rezultati nastajajo po četrtem in se eksponentno izboljšujejo do dvanajstega tedna, kjer se nekoliko umirijo, vendar kljub temu napredujejo skozi čas. Razprava in zaključek: Za zdravljenje Ahilove tendinopatije je smiselno ekscentrično vadbo kombinirati z ostalimi fizioterapevtskimi pristopi, ki, kot je ugotovljeno, prinašajo kratkoročne učinke. Alfredsonov protokol se je izkazal kot uspešen, vendar nekoliko pomanjkljiv protokol, ki mu lahko pripišemo začetno stagnacijo pri zdravljenju Ahilove tendinopatije, zato bi bilo glede na posameznika potrebno prilagoditi število ponovitev, intenzivnost in bolje definirati obremenitev pri vadbi.
Keywords: Ahilova tendinopatija, ekscentrična vadba, bolečina, fizioterapija, neinsercijski del
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 322; Downloads: 8
Full text (1,34 MB)

Abstract: Uvod: Kronična mišično-skeletna bolečina predstavlja medicinski in socialno-ekonomski izziv po vsem svetu. Največkrat prizadene starejše odrasle in vodi v cikel nedejavnosti, kar posledično vodi do zmanjšanja funkcije, spremljajočih psiholoških učinkov in zmanjšane kakovosti življenja. Zaradi hitrega večanja geriatrične populacije in zaradi stroškov, težav ter stranskih učinkov pri uporabi farmakologije obstaja vedno večja potreba po učinkovitih nefarmakoloških pristopih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo sistematičnega pregleda, analize in sinteze znanstvene in strokovne literature. Študije smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Google Scholar, Science Direct in PubMed. Postopek izbire člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo opisno predstavili in jih razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja veliko sodobnih nefarmakoloških pristopov, ki blagodejno vplivajo na obvladovanje in zdravljenje kronične mišično-skeletne bolečine. Multimodalen pristop pri obvladovanju te bolečine je bolj učinkovit kot uporaba le ene nefarmakološke metode. Različne oblike vadbe se v literaturi najpogosteje uporabljajo za obvladovanje kronične bolečine in so ponavadi del multidisciplinarne intervencije, prinašajo dobre rezultate, zato lahko sklepamo da je vadba najučinkovitejši nefarmakološki pristop pri zdravljenju kronične mišično-skeletne bolečine. Razprava: Ugotovili smo, da vsi nefarmakološki pristopi, ki so bili vključeni v pregledane raziskave, pozitivno vplivajo na bolnike, saj pripomorejo k zmanjšanju bolečine, boljši telesni funckiji in kvaliteti življenja. Vsak bolnik je edinstven, kot tudi njegov potek bolezni in odziv na različne terapevtske pristope, zato je ključno, da se pred začetkom zdravljenja izvede temeljit pregled in ocena stanja bolnika ter se v sodelovanju z njim določijo kratkoročni in dolgoročni cilji pri oblikovanju individualnega programa zdravljenja.
Keywords: nefarmakološki pristopi, kronična mišično-skeletna bolečina, starejši odrasli, obvladovanje bolečine
Published in ReVIS: 25.02.2025; Views: 343; Downloads: 13
Full text (11,19 MB)