1. |
2. |
3. |
4. |
5. Organizacija in varnost pri delu na delovišču s cestno zaporoTatjana Šenica, 2014 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Osnovno vodilo v diplomski nalogi je varovanje zdravja in življenja tako delavcev kot udeležencev cestnega prometa pri vgradnji komunalnih vodov v cestno telo državne ceste. Obravnavam o problematiko neusklajenosti predpis ov s samim potekom izvedbe del. Namen: Namen naloge je prikazati pasti pri projektiranju in izvedbi s poudarkom na varovanju zdravja in življenja delavcev ter varnosti prometnega toka. Metoda: Na kratko opisujem o trenutno veljavne predpise za gradnjo, promet in varstvo pri delu. V nadaljevanj u preučim o primer gradbišča na državni cesti in njegov odnos s prometnim tokom. Rezultati: Iz analize predpisov in prakse opisujem o ugotovitve v zvezi z odstopanji, kršitvami in nevarnostmi. Na podlagi ugotovljenih dilem podajam o predloge za dopolnitev ob stoječih zakonskih določb, s katerimi bi se dosegla višja raven varnosti na gradbiščih in prometnih površinah. Organizacija: Večje zavedanje vseh udeleženih, da je skrb za varnost delavcev in prometnih udeležencev izrednega pomena. Družba: I zboljšanje me dsebojnega usklajevanja predpisov in določitev prednostnih določb bi dvignila raven kakovosti v smislu varo vanja življenja in zdravja . Originalnost: Na področju organizacije dela gre za primer primerjave predpisov na papirju in praktične izvedbe, kar izbo ljšuje varnost v specifičnem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : Raziskava je omejena na delovišča s cestno zaporo naše države. Kot priložnost nadaljnjih raziskav bi lahko ocenili organiziranost drugih držav, kar bi doprineslo k popolnejši slik i stanja varnosti pri delu in varnosti udeležencev promet a v območju delovišča na cesti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonodaja, delovišče, gradnja, varnost, promet, državna cesta, zapora ceste
Published: 20.08.2021; Views: 806; Downloads: 0
 Fulltext (1,87 MB) |
6. Dolgoročni najem kot alternativa sedanji ureditvi pridobitve stvarnih pravic na zemljiščih cestnega sveta za potrebe javnih cestIrena Karčnik, 2022 Abstract: Prvenstveni predmet raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, ali bi bil dolgoročni najem cestnega sveta slovenskih občinskih cest tako za upravljavce kot lastnike bolj sprejemljiv od možnosti, ki jih ponuja trenutna ureditev pri urejanju stvarnopravnega stanja obstoječih občinskih cest. Tematika izhaja iz razkoraka med zakonsko opredeljenim pojmom javne ceste in dejanskim stanjem na področju cest. V raziskavi predstavljamo teoretična izhodišča, analizo zakonskih podlag in praks na tem področju ter primerjavo s tujimi izkušnjami. Izvedli smo empirično analizo stanja in tako pridobili podatke o organizacijski strukturi upravljavcev javnih cest v Sloveniji, številu zaposlenih na tem področju, obsegu urejenosti na stvarnopravnem področju javnih cest v slovenskih občinah, urejenosti občinskih predpisov na tem področju, odnosu upravljavcev do ugotovljenega stanja, finančnih posledicah, povezanih s področjem raziskave, in načrtih upravljavcev na področju raziskave. Namen raziskave je bil tako s teoretičnega stališča, v smislu pregleda in kritične ocene veljavne zakonodaje s področja urejanja javnih cest, kot s praktičnega stališča, z vidika posledic nezadostne definiranosti in nespoštovanja predpisov, ovrednotiti in predvideti posledice, ki so rezultat trenutnega stanja na področju pravnega položaja javnih cest. Cilj raziskave je bil ugotoviti primernost dolgoročnega najema zemljišč cestnega sveta slovenskih občinskih cest kot alternative možnostim, ki jih ponuja trenutna ureditev pri urejanju pravnega položaja obstoječih javnih cest. Možnost sklenitve dolgoročnega najema zemljišč se je izkazala kot dobrodošla predvsem kot vzporedna dodatna možnost trenutni ureditvi. Pridobljena izhodišča so lahko osnova za pripravo podlag za učinkovitejše reševanje problematike in vzpostavitev zakonitega stanja na področju stvarnopravnega stanja javnih cest.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javne ceste, pridobitev zemljišč, razlastitev, dolgoročni najem zemljišč, ekonomičnost
Published: 10.06.2022; Views: 790; Downloads: 55
Fulltext (7,27 MB) |
7. Dejanska raba na prometni infrastrukturiVid Eržen, 2022 Abstract: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in
hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje
nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v
naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo
usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Found in: ključnih besedah
Keywords: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Published: 26.01.2023; Views: 561; Downloads: 27
Fulltext (7,34 MB) |
