131. Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policistaMiro Rožman, 2022 Abstract: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Published: 15.12.2022; Views: 653; Downloads: 53
 Fulltext (1,62 MB) |
132. |
133. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klientaLidija Koritnik, 2022 Abstract: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 505; Downloads: 67
Fulltext (1,31 MB) |
134. Razlika med uspešnimi in neuspešnimi poslovnimi pogajanjiDavid Doles, 2022 Abstract: Tema diplomskega dela je razlika med uspešnimi in neuspešnimi poslovnimi pogajanji. Dobre pogajalske veščine so ključna sestavina poslovanja za zaposlene, še posebej pa za tiste na
vodilnih položajih v podjetjih. V diplomskem delu predstavimo pogajanja na splošno in različne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost pri pogajanjih.
Analiziramo vpliv različnih dejavnikov tudi v praksi s pomočjo spletne ankete. Ugotovimo, da imajo starost in izkušnje največji pozitiven vpliv na uspešnost pri pogajanjih, opazimo pa tudi nekaj razlik zaradi uporabe različnih pogajalskih strategij in taktik ter zaradi njihove bolj ali manj pogoste uporabe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pogajanja, poslovanje, dejavniki, uspešnost, strategije, taktike, analiza
Published: 24.12.2022; Views: 456; Downloads: 52
Fulltext (1,34 MB) |
135. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drogAleksandra Vasiljević, 2022 Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 637; Downloads: 44
Fulltext (1,65 MB) |
136. Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav bolezni, obravnave in rehabilitacijeKlaudija Vertačnik, 2022 Abstract: O sindromu izgorelost se v zadnjem desetletju ali dveh precej govori in je prepoznan kot epidemija sodobnega časa. Okolje, v katerem živimo, ni spodbudno, tehnološki napredek je neizprosen. Čas, ki ga imamo na voljo, je čedalje bolj omejen. Od posameznika zahteva vse tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, osebnimi značilnostmi in njegovimi vrednotami. V magistrski nalogi z naslovom »Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav izgorelosti, procesa bolezni, obravnave in rehabilitacije« obravnavamo različne vidike, ki vodijo v izgorelost. V ospredju smo obravnavali dva dejavnika tveganja, neželeni stres kot zunanji dejavnik in tvegane osebnostne značilnosti kot notranji dejavnik, ki lahko privedeta do pojava izgorelosti. Izgorelost kot fenomen, kot ga poimenujejo, namreč nastavlja ogledalo naši družbi, kjer je v ospredju kapital pred človekom in kjer se izgubljajo vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost in socialna pravičnost.
V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembno vlogo imajo čustva in naše izkušnje ter značilnosti v primarni družini. Prav v slednji nam je namreč dana prva izkušnja ravnanja s čustvi. V empiričnem delu smo s študijo primera predstavili izgorelost v različnih obdobjih tako skozi kronološki kakor tudi vsebinski vidik, podprtim z raziskavo in strokovno literaturo. Začenši s časom pred izgorelostjo, ko podrobno raziskujemo samovrednotenje in medosebne odnose, nadalje opišemo stanje izgorelosti in nadaljujemo z zdravljenjem izgorelosti na primarni in sekundarni ravni, ki je ključnega pomena za ugotavljanje diagnoze in nadaljnjo obravnavo. V zaključku naloge prikažemo ključne elemente v rehabilitaciji in reintegraciji v delovno okolje in življenje po izgorelosti. Zato smo kritični do posploševanja, da je posameznik z izkušnjo izgorelosti len in simulira. Te označbe so odraz nerazumevanja in nevednosti, kar potisne človeka še v hujšo nemoč ravno v času, ko najbolj potrebuje razumevanje in oporo. Namen naloge je tako tudi ozaveščanje širše javnosti o pojavnosti in značilnosti izgorelosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izgorelost, osebnostne značilnosti, tvegani dejavniki, zdravljenje, rehabilitacija, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 502; Downloads: 44
Fulltext (660,69 KB) |
137. |
138. |
139. Vloga fizioterapevta pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijahNina Vidačković, 2023 Abstract: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava je v obdobju pred in po operativnem zdravljenju bolnika vključena že stoletja. Ima pomembno vlogo tudi v ginekologiji tako pred in po ginekoloških operacijah. S pregledom obstoječe strokovne literature smo želeli ugotoviti vrsto in učinkovitost fizioterapevtske obravnave po ginekoloških operacijah ter opisati možne zaplete zaradi neustrezne fizioterapije. Metode: Na podlagi iskalnih nizov po ključnih besedah smo opravili pregled literature v elektronskih bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, PEDro in COBISS. Rezultati: Avtorji ugotavljajo izide vpliva fizioterapevtske obravnave pred ginekološkimi operacijami in po njih ter možne zaplete. Na podlagi pregleda literature lahko ugotovimo, da je fizioterapevtska obravnava po operaciji učinkovita, še bolj pa je, če se obravnava začne že pred njo. Uporabnost: Naloga izpostavlja pomen fizioterapevtske obravnave pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijah in ozaveščanju pomembnosti pričetka obravnave že pred samo operacijo, da ne bi prišlo do zapletov. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pisanju diplomske naloge so predstavljali starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki. Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2022, Fizioterapevtika, 43 (26) str., 2 pregl., 6 sl., 34 vir, Mentorica (Š. Smrkolj), Recenzent (F. Kresal)
Found in: ključnih besedah
Keywords: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Published: 21.03.2023; Views: 526; Downloads: 82
Fulltext (769,88 KB) |
140. |
