Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Stres na delovnem mestu delavcev proizvodnje statorjev
Aleksander Logar, 2020

Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, dejavniki stresa, delovno okolje, obvladovanje stresa, simptomi stresa, stres na delovnem mestu
Published: 27.11.2020; Views: 1043; Downloads: 43
.pdf Fulltext (638,75 KB)

3.
Vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika
Petra Gatej, 2013

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali v podjetjih telekomunikacijske panoge elementi stresa (prepoznavanje dejavnikov stresa na podlagi posledic stresa, obvladovanje in odkrivaje stresa na delovnem mestu), prisotnost stresa na delovnem mestu in aktivnosti za sprostitev od stresa vplivajo na absentizem in ali prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva na odličnost posameznika. Namen: Namen naloge je identificirati vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika na primeru treh podjetij telekomunikacijske panoge. V teoretičnem delu je cilj spoznati stres, absentizem in odličnost posameznika, v empiričnem delu pa na primeru izbranih podjetij telekomunikacijske panoge ugotoviti dejanski obstoj vpliva stresa na absentizem in odličnost posameznika. Metoda: Teoretični del magistrske naloge smo preučili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo metodo kompilacije, ki zajema citiranje, povzemanje in navajanje. Empirični del naloge smo izvedli z zbiranjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertove lestvice in pa kombinacijo vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim računalniškim programom. Rezultati: Rezultati raziskave so dokazali vpliv oz. obstoj nekaterih elementov povezave med obvladovanjem stresa in absentizmom in obstoj povezave med načini sprostitve od stresa in absentizmom. Prav tako rezultati potrjujejo vpliv stresa na odličnost posameznika. Ugotovitve nam služijo kot temelj predlogov za podjetja, za posvečanje večje pozornosti odkrivanju stresa in njegovega vpliva na absentizem in odličnost posameznika. Organizacija: Prispevek raziskave je pomemben za vodilne kadre v obravnavanih podjetij in tudi za podjetja na splošno. Rezultati navajajo vzroke oz. povezave med stresom in absentizmom ter slabšo odličnostjo posameznika, kar omogoča udeleženim razmislek za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje absentizma in ustvarjanje boljše odličnosti posameznika. Družba: Na podlagi rezultatov raziskave in podanih predlogov bodo, z aplikacijo predlogov v prakso, pridobila podjetja, posamezniki in tudi njihove družine ter širša družba. Večina zaposlenih se dnevno srečuje s stresom, kar vodi v absentizem ter vse slabšo odličnost posameznika. Dolgoročno se bo socialna odgovornost podjetij in posameznikov morala izboljšati, saj trenutno neobvladovanje področja stresa negativno vpliva tudi na celotno okolje, tako v smislu slabšanja kakovosti življenja kot tudi odličnosti vsakega posameznika posebej. Originalnost: Raziskava je bila izvedena v treh podjetjih telekomunikacijske panoge, sodelovalo je 95 anketirancev. Obstajajo številne raziskave opisanih tematik v Sloveniji, vendar ne na področju ozko usmerjene telekomunikacijske panoge. Raziskava ima velik pomen predvsem, ker zajema mlada, hitro razvijajoča se podjetja, ki predstavljajo gonilno silo bodoče gospodarske rasti, in je njihova uspešnost tudi preko obvladovanja stresa, absentizma in odličnosti posameznika pomembna za širšo blaginjo. Omejitve: Pridobljeni podatki raziskave temeljijo na subjektivnem mnenju anketiranih. Zaposleni so bili izbrani priložnostno in po subjektivni presoji. Stres na absentizem in odličnost posameznika vpliva tudi preko drugih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo vključili. Omejeni smo tudi z javnostjo podatkov oziroma zahtevano anonimnostjo. Zaradi specifičnosti in narave dela rezultatov raziskave ni mogoče posploševati na druge dejavnosti oziroma panoge. Prav tako je v raziskavi sodelovalo manj kot 50 % zaposlenih, zato rezultatov raziskave ne moremo povsem posploševati na ostala podjetja, ki sodijo v isto panogo. Raziskava ne vsebuje drugih vidikov uspešnosti poslovanja v podjetjih, kot so npr. ekonomski, pravni in tehnični dejavniki. Izbrana literatura temelji na subjektivnem izboru. Nadaljnja področja raziskovanja se kažejo tudi na področju preostalih panog, v različnih regijah po Sloveniji in tujini, v večjem številu oziroma širšem krogu dejavnikov stresa ter večjem vzorcu zaposlenih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, dejavniki stresa, absentizem, odličnost posameznika, delovno okolje
Published: 06.07.2021; Views: 527; Downloads: 1
.pdf Fulltext (1004,48 KB)

4.
Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanja
Vida Jarc, 2013

Abstract: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju, kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa
Published: 27.07.2021; Views: 454; Downloads: 21
.pdf Fulltext (593,51 KB)

5.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji
Magda Lužar, 2014

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 334; Downloads: 21
.pdf Fulltext (1,49 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top