1. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov : magistrsko deloTamara Mijanović, 2024, master's thesis Abstract: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju. Keywords: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 974; Downloads: 34
Full text (861,37 KB) |
2. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih : magistrsko deloEmanuela Eduard Muhić, 2020, master's thesis Abstract: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim. Keywords: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 2906; Downloads: 205
Full text (796,13 KB) |
3. |
4. Starševske odsotnosti in nadomestila : diplomsko deloManuela Pogačar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je podan pogled na urejenost starševskih odsotnosti (materinski, očetovski in starševski dopust) in pripadajočih nadomestil v slovenskem pravnem redu. Predstavim tudi starševski dodatek, ki je namenjen osebam, ki niso upravičene do nadomestila. Opišem tudi novo Direktivo EU s tega področja in novosti, ki nas čakajo z implementacijo le-te. Zaključim s pregledom pravic staršev v delovnih razmerjih. Pri pisanju bomo uporabili metodi razlage pravnih aktov (jezikovna in deskriptivna metoda), ki mi bosta pomagali dosledno opisati pravno ureditev in razrešiti morebitna vprašanja. Namen diplomske naloge je analizirati pravno urejenost področja starševskih odsotnosti in nadomestil. Cilj je ugotoviti, ali je področje dobro urejeno, se glede ureditve pojavljajo vprašanja in preveriti usklajenost z minimalnimi zahtevami EU. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da slovenski pravni sistem te pravice bogato ureja, kar pomeni, da velikih sprememb tudi z implementacijo nove direktive EU ni pričakovati. Poznavanje pravic pa je za starše pomembno, saj jim omogoča boljše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Potrebna je tudi njihova angažiranost pri uveljavitvi pripadajočih jim pravic v delovnih razmerjih, saj njihova izraba ni vedno najbolj ugodna za delodajalce. Keywords: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, nadomestila, delovna razmerja Published in ReVIS: 11.01.2021; Views: 2067; Downloads: 102
Full text (336,35 KB) |
5. |
6. Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni čas : diplomsko deloToni Krušnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Keywords: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 4502; Downloads: 205
Full text (391,37 KB) |
7. Obstoj delovnega razmerja in študentsko delo : magistrsko deloNina Skvarča, 2018, master's thesis Abstract: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca. Keywords: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 4280; Downloads: 202
Full text (2,65 MB) |
8. Sloboda kretanja sportaša i posebnost njihovog radnopravnog statusa u Europskoj uniji : doktorska disertacijaVanja Smokvina, 2012, doctoral dissertation Keywords: športniki, šport, delavci, delovno pravo, delovna razmerja, športna združenja, amaterji, odnosi, Slovenija, Hrvaška, disertacije Published in ReVIS: 24.08.2018; Views: 3673; Downloads: 132
Full text (3,03 MB) |
9. Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas : magistrska nalogaLeo Čotar, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo ima naslov Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v zadnjih letih postala najbolj razširjena oblika zaposlitve, kljub temu da se lahko sklepa izjemoma, le v primerih, določenih v ZDR-1 in drugih zakonih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Traja praviloma določeno časovno obdobje do dveh let, nato pa ne zagotavlja trajnosti zaposlitve. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas po ZDR je bila najbolj ugodna oblika zaposlitve za delodajalca, saj v primeru poteka take pogodbe, delavcu ni bilo treba izplačati odpravnine. Delavec prav tako ni imel pravice do odpovednega roka. Delodajalci so pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepali tudi v primeru, ko so bili izpolnjeni pogoji za zaposlitev delavca za nedoločen čas, zato je bil 3. 3. 2013 sprejet ZDR-1, ki je začel veljati 12. 4. 2013 in je spremenil pogoje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V magistrskem delu analiziram pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prejšnje zakonske ureditve te vrste pogodbe o zaposlitvi po ZDR pa primerjam s sedanjo zakonsko ureditvijo po ZDR-1. Prikazan je delež sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas v obdobju med letoma 2010 in 2013, ko je veljal ZDR, in v obdobju med 2013 in 2016, ko velja ZDR-1. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas primerjam s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po ZDR-1 in po ZDR ter z ureditvijo pogodb o zaposlitvi za določen čas in nedoločen čas v Republiki Italiji. Na podlagi podatkov o številu sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas odgovarjam na vprašanje o vplivu ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas. Keywords: delodajalci, delavci, delovna razmerja, Slovenija, Italija, magistrske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 4424; Downloads: 154
Full text (1,32 MB) |
10. |