Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Abstract: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2322; Downloads: 119
.pdf Fulltext (721,47 KB)

2.
Povojni pregoni slovenskih razumnikov (primer Franca Jeze)
Igor Ketiš, 2015

Abstract: Socializem je prehodno obdobje v humano družbo, v kateri clovek ne bo izkorišcal cloveka, v kateri bo posameznik prost državnih vezi, v kateri bo popolnoma užival ekonomske in politicne pravice. Toda, v povojnem realsocialisticnem obdobju na Slovenskem se je izmalicila socialisticna ideja o clovekovi svobodi in družbenem življenju. Z uveljavitvijo partijskega politicnega monopola in ideologizacijo družbenega življenja so bile pod prisilo državnega aparata onemogocene clovekove svobošcine. Vsaka oblika svobodnega izražanja drugace mislecih »sovražnikov ljudstva« je bila brutalno teptana. Naceto je bilo clovekovo dostojanstvo. Za socializem znacilno dvigovanje cloveških vrednot na višjo raven je bilo jugoslovanskim oblastem nesprejemljivo vodilo. Pod okriljem »socialisticne demokracije« je državni aparat do tranzicijskih let dušil svobodoljubna hotenja, predvsem še nazore razumnikov (Edvard Kocbek, Franc Jeza…) o resnicni demokraciji. Kot oster kritik totalitarizma je Franc Jeza zagovarjal nacela demokracije, pluralizma in slovenske neodvisnosti. Dolg do cloveka, ki je v totalitarnih casih budil vero naših ljudi v samostojno Slovenijo, ostaja moralno neporavnana obveza. O razsežnosti njegovih misli, ki so se udejanjala ob nastajanju slovenske države, bo še spregovorila zgodovina.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demokracija, Franc Jeza, Dolomitska izjava, Osvobodilna fronta
Published: 24.08.2017; Views: 2721; Downloads: 100
.pdf Fulltext (777,41 KB)

3.
Vloga referendumskega odločanja v slovenskem sistemu
Miha Žmavc, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: demokracija, mnenje, referendum, spremembe zakonodaje
Published: 21.09.2017; Views: 1713; Downloads: 105
.pdf Fulltext (1,03 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
Odgovornost Evropske unije za stanje pravne in demokratične države v državah članicah
Anže Golub, 2017

Abstract: Osnova za to delo, ki povezuje tri koncepte: demokracijo, vladavino prava in Evropsko unijo, je nastajala med našim celotnim študijem. Ti trije koncepti so nekoliko nejasni, saj nobenega izmed njih ne moremo jasno definirati, kaj točno je, vemo pa,kaj ni, in lahko potrdimo, da vsi trije obstajajo. To je glavni razlog za sestavo tega magistrskega dela, katerega celotno vsebino lahko strnemo v eno vprašanje: Kaj lahko Evropska unija naredi za razvoj demokratične in pravne države? Zanimanje za to tematiko izhaja iz težav,s katerimi se trenutno srečuje Evropska unija, kot so nepopolna Unija, grožnje in izstopi držav članic iz Unije ter drugi podobni dogodki, ki pretresajo sodobno Evropo. Magistrsko delo je plod temeljite analize ukrepov in mehanizmov, ki jih ima Evropska Unija na voljo za vzpostavitev demokracije in vladavine prava v državah članicah. V deluje najprej opravljena študija primerov treh držav članic, Poljske, Madžarske in Slovenije. Omenjene države so bile izbrane, ker sta bili v medijskem prostoru Poljska in Madžarska označeni za avtokratski. Slovenija je bila dodana iz osebnih vzgibov.Na primeru omenjenih držav članic smo naprej preverili,ali so demokratične in pravne, in nato še učinkovitost mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava, ki so predstavljeni v nadaljevanju dela. Opravljena je tudi primerjava treh analiziranih članic z ostalimi državami EU, in sicer ali se tudi v kateri izmed drugih držav članic kažejo težave z obstojem demokracije in vladavine prava. Ta del magistrskega dela lahko služi tudi kot zelo dobra osnova za nadaljnje raziskovanje področja. Delo se zaključi z analizo in primerjavo ukrepov ter mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava. Rezultati analize so uporabni predvsem za nadaljnje razvijanje ustreznih ukrepov in prikaz smeri integracije EU v prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demokracija, vladavina prava, Evropska unija, Poljska, Madžarska, Slovenija
Published: 12.07.2018; Views: 2065; Downloads: 197
.pdf Fulltext (1,22 MB)

9.
10.
Search done in 0 sec.
Back to top