Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov. Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena. Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije. Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k njegovi preventivi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 1153; Downloads: 144
Fulltext (920,95 KB)

Abstract: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju, še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna. V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem, sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah. Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 936; Downloads: 86
Fulltext (1,27 MB)

Abstract: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 967; Downloads: 76
Fulltext (1021,69 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 826; Downloads: 13
Fulltext (1,53 MB)

Abstract: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti, kako oni sami gledajo na ta proces. Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 935; Downloads: 115
Fulltext (737,79 KB)