Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Prosti preudarek v upravnem postopku
Maruša Fortun, 2020

Abstract: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Published: 29.06.2021; Views: 764; Downloads: 0

5.
Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožja
Jernej Smolej, 2021

Abstract: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Published: 30.12.2021; Views: 271; Downloads: 21
.pdf Fulltext (1,75 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top