1. Problemi kulture žrtveništva v sodobni vzgoji in izobraževanju v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiGregor Rojc, 2024, doctoral dissertation Abstract: Disertacija obravnava relativno nov pojav, ki ga v angleščini imenujemo victimhood culture, ki je za potrebe te naloge preveden kot moralna kultura žrtveništva. Le-ta ni obravnavana v referenčnem vakuumu, pač pa je obravnavana skupaj z moralno kulturo dostojanstva in moralno kulturo časti. V nalogi so analizirani nekateri temeljni dokumenti, ki definirajo osnovnošolski prostor v Sloveniji, nekateri učni načrti in stališča več sto osnovnošolskih učiteljic in učiteljev. Analiza poskuša ugotoviti, ali je osnovnošolski prostor dojemljiv za širjenje kulture žrtveništva, ki je v nalogi zaradi svojih značilnosti opredeljena kot neželeno stanje. Kot želeno stanje je opredeljena moralna kultura dostojanstva. Kvalitativna analiza išče idejno sovpadanje analiziranih dokumentov z želeno moralno kulturo dostojanstva, kvantitativna analiza pa sovpadanje stališč respondentov s to isto kulturo. Zavoljo razumljivejšega in lažjega branja so pomensko široki pojmi, kot so npr. kultura, paideia in dostojanstvo, podrobneje definirani, prav tako pa so zelo podrobno obdelane vse tri omenjene moralne kulture. Izvirno so nakazane podobnosti med razvojem starogrške družbe in prehodom moralne kulture časti v kulturo dostojanstva.
Keywords: moralna kultura, paideia, dostojanstvo, čast, žrtveništvo, učni načrt
Published in ReVIS: 21.05.2025; Views: 232; Downloads: 3
 Full text (3,01 MB) |
2. Človekovo dostojanstvo invalidovSuzana Mitrović, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga obravnava človekovo dostojanstvo delovnih invalidov v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije (IPPS), s posebnim poudarkom na njihovem doživljanju spoštovanja in samospoštovanja znotraj delovnega okolja. S kvalitativno raziskovalno metodo, ki je vključevala intervjuje z zaposlenimi invalidi, smo raziskali njihove izkušnje in razumevanje človekovega dostojanstva. Raziskava se je osredotočila na tri ključna vprašanja: kako delovni invalidi opredeljujejo in razumejo človekovo dostojanstvo, kako doživljajo svoje spoštovanje in samospoštovanje pri delu ter kako lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide v kontekstu dostojanstva.
Ugotovitve kažejo, da delovni invalidi razumejo dostojanstvo kot temeljno pravico, ki se izraža skozi enakopravno obravnavo, spoštovanje in priznavanje njihove vrednosti in prispevka na delovnem mestu. Intervjuvanci so poudarili, da ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomski pripomočki in prilagojeni delovni časi, pomembno prispevajo k njihovemu občutku vrednosti in vključevanja v delovni proces. Prav tako so ključni proaktivna podpora vodstva in pozitivni odnosi s sodelavci, ki povečujejo občutek spoštovanja in samospoštovanja med zaposlenimi invalidi.
Naloga ugotavlja, da lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide z nadaljnjim razvojem prilagoditev, rednimi izobraževanji o pravicah in potrebah invalidov ter vzpostavitvijo mehanizmov za povratne informacije. Inkluzivna kultura, ki razume potrebe invalidov, ne izboljša le njihove dobrobiti, temveč tudi povečuje učinkovitost podjetja in njegov pozitiven družbeni vpliv.
V zaključku naloga poudarja, da spoštovanje in priznavanje prispevka invalidov na delovnem mestu nista le moralni obvezi, temveč pomembna dejavnika za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju in aktivni podpori invalidom ter prispeva k družbeni pravičnosti in večji učinkovitosti podjetja.
Keywords: človekovo dostojanstvo, delovni invalidi, spoštovanje, prilagoditve delovnega okolja, inkluzivnost
Published in ReVIS: 13.03.2025; Views: 318; Downloads: 15
Full text (1,60 MB) |
3. Ustavnosodno varstvo človekovega dostojanstva : magistrsko deloTaja Anžel, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava človekovo dostojanstvo kot neodtujljivo in prirojeno vrednost slehernega človeškega bitja, obravnavano z vidika ustavnosodnega varstva. Človekovo dostojanstvo danes razumemo kot temeljno vrednoto, ki mora biti ustrezno pravno varovana v vseh demokratičnih pravnih ureditvah. Čeprav pojem človekovega dostojanstva pravzaprav nikjer ni eksplicitno pojasnjen, se vendarle odraža v številnih določbah, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja, metodo zbiranja, opisno ali deskriptivno metodo, primerjalno oziroma komparativno metodo, analitično metodo, sintetično metodo ter metodo kompilacije in zgodovinsko metodo, pri čemer smo največji poudarek dali analitični metodi, s katero smo analizirali nacionalno zakonodajo Republike Slovenije ter ustavno sodno prakso Republike Slovenije in sodno prakso v mednarodnem pravu. Temeljni namen magistrskega dela je ugotoviti medsebojno povezanost človekovega dostojanstva s človekovimi pavicami ter preveriti, kako je človekovo dostojanstvo pravno zavarovano v slovenskem pravnem redu in pravnem redu Evropske unije. V ta namen analiziramo številne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kakor tudi sklepe in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so za države pravno zavezujoče. Države imajo tako dolžnost in obveznost, da sodbe ESČP izvršijo v svojem pravnem redu.
Keywords: človekovo dostojanstvo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče, odločbe
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 766; Downloads: 32
Full text (1,08 MB) |
4. Umetna inteligenca in človekovo dostojanstvo : diplomsko deloMIhajela Črnko, 2023, undergraduate thesis Abstract: Človekovo dostojanstvo kot širok pojem in temeljna vrednota je v zakonodaji zaščiteno prek številnih posrednih in neposrednih mehanizmov. V povezavi z umetno inteligenco se pojavlja vprašanje, kako to temeljno vrednoto ustrezno zaščititi, kar je temeljna predpostavka diplomske naloge. Z deskriptivno in analitično metodo to delo podaja pregled literature in posnetek stanja trenutnih prizadevanj za regulacijo umetne inteligence, vključitev ustrezne zaščite človekovega dostojanstva v teh predlogih in njegovo vključenost v nezavezujočih aktih mednarodnopravnih organizacij. Na podlagi analize primerov uporabe umetnointeligenčnih sistemov v upravnopravnih postopkih utemeljuje, da zaradi tehnoloških omejitev sistemov umetne inteligence na področju nepristranskosti in preglednosti obstajajo potrebe po zaščiti človekovega dostojanstva z zakonodajnim okvirom, kot je Akt o umetni inteligenci, ki je trenutno v postopku sprejetja. Analiza obstoječih problemov in prizadevanj kaže na dodatno potrebo po vključitvi deležnikov iz pravnih in računalniških znanosti. Hkrati je, glede na čas pisanja tega dela, ko je potencial aplikacij umetne inteligence v porastu, potrebna raziskava in razprava o vključitvi človekovega dostojanstva v pravne okvire v njihovih temeljih neposredno, ne zgolj posredno prek etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence. Posebej je nujen kritičen pogled na uporabo umetnointeligenčnih rešitev v postopkih javne uprave in sodstva.
Keywords: človekovo dostojanstvo, umetna inteligenca, človekove pravice, mehko pravo, zakonodajni predlog
Published in ReVIS: 20.06.2023; Views: 1807; Downloads: 169
Full text (516,65 KB) |
5. Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezniTeodor Kelc, 2023, not set Abstract: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi.
V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Keywords: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Published in ReVIS: 02.06.2023; Views: 1138; Downloads: 35
Full text (755,06 KB) |
6. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne države : doktorska disertacijaJanč Ljubimski, 2022, doctoral dissertation Abstract: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Keywords: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Published in ReVIS: 30.01.2023; Views: 3220; Downloads: 250
Full text (5,49 MB) |
7. |
8. |
9. Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank : diplomsko deloAleksandra Turk, 2022, undergraduate thesis Abstract: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Keywords: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Published in ReVIS: 19.08.2022; Views: 1889; Downloads: 70
Full text (729,79 KB) |
10. Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco : magistrska nalogaMihael Leban, 2021, master's thesis Abstract: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Keywords: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 2100; Downloads: 169
Full text (1,23 MB) |
