Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Svet je poln informacij, ki jih potrebujemo, da presodimo, katera odločitev bo imela za nas najboljši izid. To pomeni, da ima informacija svojo vrednost. Zelo podobno je tudi v poslovni sferi. Podjetja za uspešno poslovanje potrebujejo neračunovodske in računovodske informacije. Gre za informacije o preteklih in prihodnjih procesih in stanjih, ki izhajajo iz računovodstva. Ker pa podjetja za svoje delovanje potrebujejo usposobljeno osebje, so za uspešno kadrovsko upravljanje ključnega pomena računovodske informacije, ki so v največji meri povezane s stroški dela. Ob tem pa so računovodske informacije neločljivo povezane z davčno zakonodajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako stroški dela v proučevani organizaciji vplivajo na celotne odhodke, kakšno povprečno bruto plačilo v primerjavi s povprečjem v RS prejemajo zaposleni v Domu starejših občanov Novo mesto in kakšne spremembe plačne politike povzroča dvig minimalne plače. Ugotovili smo, da je plačni sistem z delnimi posegi v plače le na določenih področjih še poglobil anomalije med različnimi poklicnimi skupinami. Tudi minimalna plača ne dosega svojega namena, saj se z njenim dvigom povečuje število zaposlenih, ki ravni minimalne plače ne dosegajo več. Na drugi strani pa se z enostranskim posegom v plačni sistem podira razmerje do visokokvalificiranih zaposlenih. Z vidika davčne zakonodaje smo dodatno ugotovili, da je implementacija ukrepov v času epidemije covida-19 vplivala na ekonomski status zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v javni mreži pozitivno, saj so prejeli bistveno višje neto koristi kot zaposleni v drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsekakor pa je nujna reforma plačnega sistema v javnem sektorju zaradi pravičnejših in motivacijskih plač.
Keywords: računovodske informacije, stroški dela, plača, minimalna plača, epidemija covida-19
Published in ReVIS: 21.04.2024; Views: 457; Downloads: 24
Full text (1,55 MB)

Abstract: V času epidemije je zaradi različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni najbolj prizadeta dolžnost hitrega ukrepanja v postopkih, ki zadevajo otroka. Množično se pojavljajo težave z izvajanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi, ko starši na primer preprečujejo sodno določene stike, tudi z bojaznijo ali izgovorom prenosa okužbe nevarnosti okužbe otroka. Kadar se stiki po sodni poravnavi ali sodbi ne izvajajo, kot je dogovorjeno oziroma določeno, je možno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa tudi, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni. Na Ministrstvu za pravosodje pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otroka s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, apelirajo na starše, da so v svojih postopanjih razumni in odgovorni, da ne ogrožajo koristi svojih otrok iz takšnih in drugačnih razlogov. Če ni mogoče zagotavljati oziroma izvajati stikov zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, predlagajo, da za zagotovitev stika, ki je namenjen ohranjanju odnosa z drugim staršem, uporabljajo tehnologijo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist. Ključna je pripravljenost na prilagoditev in razumevanje nastale situacije ter izhajanje iz največje koristi otroka
Keywords: izvajanje stikov, omejitev stikov, epidemija covida-19, otrokova korist, Družinski zakonik
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1477; Downloads: 69
Full text (541,27 KB)