Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Abstract: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 31.08.2017; Views: 4205; Downloads: 171
.pdf Fulltext (773,82 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
Problematika izstopa države članice iz Evropske unije
Tjaša Pucelj, 2020

Abstract: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Published: 11.01.2021; Views: 1908; Downloads: 140
.pdf Fulltext (320,66 KB)

8.
Izstop države članice iz Evropske unije
Aldijana Ahmetović, 2020

Abstract: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Published: 15.06.2021; Views: 1509; Downloads: 134
.pdf Fulltext (2,09 MB)

9.
Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Goran Narić, 2022

Abstract: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Published: 14.12.2022; Views: 747; Downloads: 59
.pdf Fulltext (677,98 KB)

10.
Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega prava
Anja Smodič, 2023

Abstract: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Published: 20.04.2023; Views: 640; Downloads: 60
.pdf Fulltext (1,52 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top