Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Abstract: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 31.08.2017; Views: 3050; Downloads: 141
.pdf Fulltext (773,82 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
Problematika izstopa države članice iz Evropske unije
Tjaša Pucelj, 2020

Abstract: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Published: 11.01.2021; Views: 855; Downloads: 75
.pdf Fulltext (320,66 KB)

8.
Izstop države članice iz Evropske unije
Aldijana Ahmetović, 2020

Abstract: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Published: 15.06.2021; Views: 480; Downloads: 51
.pdf Fulltext (2,09 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top