1. Vpliv hidroterapije na motorične funkcije pacienta s Huntingtonovo boleznijoNejc Jelen, 2025, not set Abstract: Huntingtonova bolezen je napredujoča, dedna, redka nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno postopno propadanje živčnih celic v možganih. Zaradi degeneracije osrednjega živčnega sistema bolezen vpliva na širok spekter funkcij, med katerimi izstopajo motorične, kognitivne in vedenjske spremembe posameznika. Pacienti z diagnozo HD sčasoma izgubijo sposobnost samostojnega gibanja, komuniciranja in opravljanja vsakodnevnih opravil, kar vodi v postopno izgubo samostojnosti in kakovosti življenja. Zaradi kompleksne simptomatike in pomanjkanja načinov zdravljenja postajajo sodobne fizioterapevtske metode ključen mejnik ohranjanja funkcionalnosti pacientov. Ena izmed obetavnih terapevtskih možnosti je hidroterapija, ki z uporabo fizikalnih lastnosti vode omogoča učinkovito in varno izvajanje vaj ter ustvarja pogoje za ponavljanje funkcionalnih gibalnih vzorcev. Namen magistrske naloge je bil, da preučimo učinke individualno strukturiranega programa hidroterapije na motorične funkcije posameznika s HD. Cilj raziskave je bil, da ocenimo vpliv hidroterapije na ravnotežje, cikel hoje in funkcionalno neodvisnost ter pripraviti smernice za njeno vključevanje v fizioterapevtsko prakso. Raziskovalno vprašanje se je glasilo ali hidroterapija kot fizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na zaviranje simptomov Huntingtonove bolezni. V empiričnem delu smo uporabili metodo študije primera. V raziskavo je bil vključen en preiskovanec s potrjeno diagnozo HD, ki je tri mesece izvajal individualno prilagojen hidroterapevtski program v terapevtskem bazenu. Vadba je potekala dvakrat tedensko, pod nadzorom fizioterapevta in spremljevalca. Učinke terapije smo ocenjevali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic, BBS za ravnotežje, FIM lestvico za funkcionalno neodvisnost in 10MWT za oceno cikla hoje. V teoretičnem delu smo pregledali in analizirali sedem ustreznih znanstvenih študij, izbranih iz baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, Medline in Cobiss+, z namenom še dodatno podpreti našo raziskavo. Rezultati so pokazali, da je hidroterapija pozitivno vplivala na posamezne segmente motoričnih funkcij. Po koncu programa se je rezultat na BBS lestvici izboljšal za 10 točk, kar kaže na znatno izboljšanje ravnotežja in posturalne stabilnosti. Preiskovanec je dosegel napredek pri nalogah, ki vključujejo vstajanje, stojo in transferje med položaji. Tako smo hipotezo H1 potrdili. Čas hoje se je pri 10MWT skrajšal tako pri sproščeni kot pri hitri hoji, kar pomeni statistično značilno izboljšanje hitrosti gibanja in koordinacije. Tudi hipotezo H3 smo potrdili. Nasprotno pa so rezultati FIM lestvice pokazali mešane učinke. Medtem, ko so se pri mobilnosti pokazale pomembne izboljšave, je pri samooskrbi, komunikaciji in kognitivnih funkcijah prišlo do stagnacije, zato smo hipotezo H2 zavrnili. Kljub omejitvam študije posameznega primera, kot so majhen vzorec, omejena posplošljivost rezultatov in večja možnost vpliva individualnih dejavnikov, rezultati kažejo, da ima hidroterapija potencialno vlogo za učinkovito vključevanje v rehabilitacijski program pacientov s HD. Zabeleženi učinki na telesno funkcionalnost, kot so izboljšano ravnotežje, večja varnost hoje in zmanjšan strah pred padci, potrjujejo njen terapevtski učinek. Glede psihološkega počutja pa smo pri preiskovancu opazili povečano motivacijo in občutek sproščenosti med terapijo. Kljub temu smo opazili določene omejitve, povezane predvsem s kognitivnimi spremembami, ki so posledica napredovanja bolezni. Izvedena raziskava predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju terapevtskega potenciala hidroterapije pri pacientih z nevrodegenerativnimi obolenji saj opozarja na potrebne prilagoditve v terapevtskem pristopu in predstavlja izhodišče za nadaljnje klinične študije z večjim vzorcem. Predlagamo, da se hidroterapija obravnava kot ena izmed ključnih terapevtskih tehnik v okviru multidisciplinarne rehabilitacije, ki ne naslavlja le telesnih, temveč tudi psihosocialne vidike bolezni.
Keywords: Fizioterapija, hidroterapija, Huntingtonova bolezen, nevromišična obolenja
Published in ReVIS: 05.07.2025; Views: 34; Downloads: 0
 Full text (1,30 MB) |
2. Pomen hidroterapije pri totalni endoprotezi kolčnega sklepaNejc Jelen, 2023, undergraduate thesis Abstract: Vstavitev totalne endoproteze kolčnega sklepa je pogost in uspešen ortopedski poseg, ki ima visoko stopnjo zadovoljstva med pacienti. Z naraščanjem števila degenerativnih bolezni pri starejši populaciji, aktivni življenjski slog in posledičnimi poškodbami pa narašča tudi število vstavljenih kolčnih endoprotez. V diplomskem delu smo predstavili totalno endoprotezo kolka kot operativni poseg in opisali funkcionalno stanje pacienta pred ter po njem. Glede na zdravnisˇko pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacienta vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po vstavitvi TEP kolka. V diplomski nalogi smo tako predstavili pooperativno rehabilitacijo, ki je ključen vidik procesa okrevanja po operaciji TEP kolka. Hidroterapija se marsikje že uporablja kot oblika fizioterapevtske obravnave, vendar na tem področju še ni dovolj raziskav, ki bi zagotovile hidroterapiji mesto med najbolj uporabljenimi fizioterapevtskimi metodami pri rehabilitaciji pacienta. Raziskavo smo izvedli v Zdravilišču Laško, kjer smo izbrali 40 sodelujočih. Pri pacientih s totalno endoprotezo kolka smo preučevali pomen proste vadbe v vodi in uporabe podvodnih naprav kot oblike fizioterapevtske obravnave na obseg gibljivosti in stopnje bolečine v primerjavi z kinezioterapevtskimi metodami in tehnikami na suhem. Potrebnih je več visokokakovostnih študij z večjim vzorcem in daljšim časom spremljanja, da bi dosegli natančnejše in dolgoročnejše učinke. Prišli smo do ugotovitve, da je hidroterapija učinkovita pri povečanju obsega gibljivosti v kolčnem sklepu, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcionalnosti v pooperativni fazi rehabilitacije pri bolnikih s totalno endoprotezo kolka. Vendar pa je zaradi številnih kontraindikacij ne morejo prejeti številni pacienti. Zdravilišče Laško je edino zdravilišče v Sloveniji, ki se že vrsto let poslužuje vadbe s podvodnimi napravami. Opravljena raziskava naj bo vzpodbuda tudi ostalim ustanovam o umestitvi te metode v rehabilitacijski proces.
Keywords: Vodni fitnes, hidroterapija, rehabilitacija kolčne endoproteze, fizioterapija.
Published in ReVIS: 04.07.2023; Views: 1423; Downloads: 93
Full text (1,25 MB) |
3. FIZIOLOŠKI ODZIVI NA HIDROTERAPIJO PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI KORONARNEGA BOLNIKARoman Šiler, 2022, master's thesis Abstract: Število srčnožilnih bolezni strmo narašča, saj po ocenah vsako leto umre 12 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju. Zaradi naraščajočega bremena teh bolezni postaja koronarna srčna bolezen glavni vzrok srčnih operacij po vsem svetu.
Raziskave o koristih vadbe za zdravje srca in ožilja ter presnovo so obsežne in preverljivo dokumentirane. Vendar takšna vadba morda ni primerna za posameznike s spremljajočimi ortopedskimi ali mišičnoskeletnimi omejitvami, prekomerno težo ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Vadba v vodi je zato lahko privlačna alternativa vadbi na kopnem za doseganje trdnejšega zdravja in telesne pripravljenosti pri teh skupinah pacientov. Čeprav je plavanje priljubljena oblika vadbe v vodi, zahteva posebne spretnosti in jo pogosto izvajamo z intenzivnostjo, ki je pri koronarnih pacientih morda ni mogoče varno predpisati. Kot ustrezna alternativa je bila zato predlagana pokončna vadba v vodi, vendar je presenetljivo malo znanega o učinkih pokončne vadbe v vodi za izboljšanje srčnožilnega sistema. Omejeni dokazi proučenih raziskav hidro gimnastike kažejo, da lahko redna vadba v globoki ali plitvi, termonevtralni vodi ugodno vpliva na kardiorespiratorno zmogljivost, moč, avtonomno regulacijo srca, vaskularno funkcijo, aktivacijo endotelijskih celic, hemostazo, vnetje nizke stopnje, neuro humoralno aktivacijo in kakovost življenja. Aerobna kapaciteta je najboljši kazalnik preživetja in tveganja za srčnožilno umrljivost. Čeprav ima maksimalna aerobna kapaciteta pomembno genetsko komponento in nanjo vpliva proces staranja, jo lahko znatno izboljšamo s treningom pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, kar so raziskave tudi dokazale. Hidro gimnastika mora tako, poleg aerobnih vaj, ki so še vedno „zlati standard“ v rehabilitaciji koronarnih pacientov, vključevati tudi vaje za povečanje moči.
Ugotovili smo, da imajo raziskave kar nekaj omejitev, ki se nanašajo na pomanjkljivo zasnovo raziskave, manjše število udeležencev, razlike med skupinami, ki onemogočajo randomizacijo, različno trajanje raziskav in spolno pristranskostjo. Prav tako so končne ugotovitve raziskav izključno veljale za klinično stabilne paciente z nizkim tveganjem, s stabilnim sinusnim ritmom, z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, brez okvare srčne zaklopke, ki narekuje specifično zdravljenje, ali hujša stopnja obstruktivne pljučne bolezni.
Uspešnost hidrogimnastike omogoča ponovne zmožnosti opravljanja dnevnih opravil, večjo vitalnosti, boljše splošno počutje in večjo voljo do življenja, ki lahko zopet postane aktivno.
Keywords: Kardiološka rehabilitacija, fiziološki učinki, hidroterapija, hidrogimnastika, kronično srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen
Published in ReVIS: 12.05.2022; Views: 1939; Downloads: 163
Full text (988,15 KB) |
