Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mednarodnopravni položaj žensk med vojno in kršitve njihovih pravic : diplomsko delo
Jana Kožman, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo je, da vsaka vojna oziroma oboroženi spopad pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Ženske so kot ena izmed posebej ranljivih skupin še posebej izpostavljene različnim oblikam nasilja, zlasti spolnega. Če je bilo do konca druge svetovne vojne kršitvam pravic žensk v času oboroženih spopadov namenjene bolj malo pozornosti in skladno s tem tudi minimalna zaščita, se je to s sprejetjem Ženevskih konvencij in kasneje s prvimi primeri obsodb posameznikov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči za spolne zločine, storjene nad ženskami, precej spremenilo. Danes je okvir mednarodnopravne zaščite žensk v času konfliktnih situacij precej obsežen, največjo zaščito nudijo pravni instrumenti mednarodnega humanitarnega prava s prepletanjem pravil in standardov prava človekovih pravic. Pričujoča diplomska naloga sprva na splošno opredeljuje mednarodna hudodelstva, v nadaljevanju se osredotoča predvsem na posamezne kršitve pravic žensk v času oboroženih spopadov, zgodovinski razvoj mednarodnopravne zaščite za ženske ter vzporedno s tem tudi preganjanje in kaznovanje zagrešenih grozodejstev nad ženskami. V sklepnem delu preide na razpravo in hkrati odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja glede ustreznosti in zadostnosti zaščite žensk s strani mednarodnopravnih instrumentov in organov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ključna je ugotovitev, da je zaščita tako splošna kakor tudi posebna, ki se osredotoča predvsem na ženske, v veliki meri zadovoljiva ter primerna, potrebna pa so nadaljnja prizadevanja predvsem v smeri kakovostnega izvajanja sprejetih aktov, da ne ostajajo ti zgolj mrtva črka na papirju.
Keywords: oboroženi spopad, vojna, mednarodno humanitarno pravo, spolno nasilje, kršitev pravic žensk, mednarodna kazenska sodišča
Published in ReVIS: 09.04.2024; Views: 301; Downloads: 8
.pdf Full text (614,41 KB)

2.
Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sile : diplomsko delo
Mario Marušić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Keywords: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Published in ReVIS: 29.03.2024; Views: 362; Downloads: 9
.pdf Full text (773,87 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Dileme sodobnega vojnega prava : diplomsko delo
Rudolf Leban, 2017, undergraduate thesis

Abstract: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Keywords: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3182; Downloads: 197
.pdf Full text (605,21 KB)

9.
Search done in 0.28 sec.
Back to top