1. Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko deloKlemen Terčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor Keywords: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 663; Downloads: 15 Full text (692,12 KB) |
2. Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe : diplomsko deloPetra Bučinel, 2021, undergraduate thesis Abstract: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti. Keywords: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba Published in ReVIS: 10.06.2022; Views: 1401; Downloads: 58 Full text (545,38 KB) |
3. Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbe : magistrsko deloNeža Repše, 2020, master's thesis Abstract: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju. Keywords: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 3337; Downloads: 223 Full text (1,24 MB) |
4. Informacijska razvitost slovenske družbe : študija na primeru občine KočevjeŽiga Haber, 2018, undergraduate thesis Abstract: Informacijske tehnologije so se v zadnjem desetletju razširile v vse dele slovenske družbe. Prisotne so tako v gospodarstvu- kot v zasebnem življenju. Do informacijskih tehnologij in znanja za njihovo uporabo pa nima dostopa vsak državljan. Informacijsko komunikacijske tehnologije so lahko nedostopne zaradi visokih cen, nerazvite infrastrukture ali neznanja o uporabi le-teh. Slovenska družba močno zaostaja tako za najrazvitejšimi evropskimi državami, kot za evropskim povprečjem; tako sem skozi nalogo raziskal glavne dejavnike, ki vplivajo na uporabo oziroma neuporabo IKT in kako vplivajo na razvitost slovenske družbe. Podrobneje sem raziskal tudi, kako občina Kočevje zaostaja po informacijski razvitosti, saj je med slabše gospodarsko razvitimi občinami v Sloveniji. Na slabšo informacijsko in gospodarsko razvitost občine Kočevje močno vpliva stopnja dosežene izobrazbe prebivalcev, ter slabo razvita fiksna in mobilna infrastruktura. Keywords: informacijska družba, informacijsko komunikacijske tehnologije, slovenska družba, informacijsko znanje, razvoj IKT Published in ReVIS: 24.08.2018; Views: 3713; Downloads: 170 Full text (1,37 MB) |
5. Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družbo : magistrska nalogaKatja Sotošek, 2013, master's thesis Abstract: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi
tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost. Keywords: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost Published in ReVIS: 10.08.2018; Views: 6056; Downloads: 38 Full text (36,48 MB) |
6. |