1. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Keywords: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 42; Downloads: 0
 Full text (1,23 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA POLITRAVMATIZIRANEGA PACIENTAMatic Kordež, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Politravmatizirani pacienti predstavljajo enega najzahtevnejših izzivov v zdravstveni negi zaradi kompleksnosti poškodb in potreb po celostni oskrbi. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje vlogo medicinskih sester pri obravnavi teh pacientov, pri čemer iz-postavlja pomen strokovnega znanja, učinkovite komunikacije in multidisciplinarnega sodelo-vanja. Namen pregleda literature je bil preučiti aktivnosti zdravstvene nege pri oskrbi politrav-matiziranega pacienta.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene litera-ture. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »politravma«, »huda poškodba glave«, »aktivnosti zdravstvene nege«, »negovalne intervencije« ter Boolovega ope-ratorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Sage Journals in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifi-kacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriteri-jem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vse-binske kategorije, kot so ključne aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi politravmatiziranih pa-cientov, kompetence in znanja, potrebna za kakovostno obravnavo, izzivi, s katerimi se medi-cinske sestre soočajo, ter vpliv aktivnosti zdravstvene nege na potek in izid zdravljenja. Takšna kategorizacija je omogočila jasnejšo interpretacijo rezultatov ter vpogled v ključne naloge me-dicinskih sester pri obravnavi politravmatiziranih pacientov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je obravnava politravmatiziranih pacientov kompleksen proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje in visok nivo strokovnega znanja medicinskih sester. Celostna oskrba, ki vključuje tako tehnične kot humanistične vidike zdrav-stvene nege, bistveno pripomore k izboljšanju izida zdravljenja. Razprava poudarja potrebo po kontinuiranem izobraževanju medicinskih sester, ki omogoča boljšo pripravljenost za obvlado-vanje zahtevnih situacij ter zmanjšuje tveganje za zaplete pri pacientih.
Keywords: intenzivna medicinska nega, huda poškodba glave, politravma
Published in ReVIS: 08.03.2025; Views: 410; Downloads: 5
Full text (2,47 MB) |
3. PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGIJan Klavora, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje.
Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Keywords: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Published in ReVIS: 29.01.2025; Views: 414; Downloads: 13
Full text (1,45 MB) |
4. |
5. |
