Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: To identify the challenges of the digital transition, we examined the impact of various factors on digital skills in the European Union. We found out that there is only a weak positive correlation between the share of individuals who never use the internet and the absence of a basic overall level of digital skills. In addition, it was also identified that there was a weak positive association between the level of GDP per capita and the price of fixed internet and that there is only an insignificant positive correlation between the price of the internet and the share of individuals never using the internet. On the other hand, we were able to confirm that there is a negative association between the level of GDP per capita and the absence of a basic general level of digital skills and a negative correlation between the level of GDP per capita and the share of individuals who never use the internet. There are as well significant differences across the European Union in the share of the salary that individuals have to spend on fixed-line internet access. Finally, we also confirmed that in European Union countries with lower GDP per capita, individuals have to spend a higher share of their salary to pay for internet access.
Keywords: digital skills, internet use, fixed-line internet prices, GDP per capita, salary
Published in ReVIS: 11.02.2025; Views: 193; Downloads: 1
Link to file

Abstract: Diplomska naloga obravnava izvedbo energetske sanacije objekta s poudarkom na večvirnem ogrevanju in avtomatizaciji sistema. Projekt vključuje celovito analizo obstoječih pogojev, odstranitev zastarele opreme, kot je oljna peč, ter implementacijo novega ogrevalnega sistema. Ključni cilji vključujejo zmanjšanje stroškov ogrevanja, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje udobja bivanja. Zamenjava opreme obsega namestitev 3-fazne toplotne črpalke, peči na trda goriva in toplotnega zalogovnika. Avtomatizacija sistema poteka preko krmilnika Siemens Logo PLC, ki omogoča integrirano upravljanje vseh virov energije. Krmilnik vključuje algoritme za avtomatsko prilagajanje vira energije glede na trenutne tržne pogoje. Projekt je uspešno dosegel merljive cilje prihrankov energije v višini 20–25 %, pri čemer so upoštevani stroški in neoprijemljivi učinki, kot je izboljšano udobje bivanja. Rezultati postavljajo temelje za nadaljnje izboljšave, med katerimi so načrtovana integracija hibridne fotovoltaične elektrarne in posodobitev vmesnika za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Keywords: avtomatizacija, kurilnica, internet stvari, Siemens Logo, varčevanje
Published in ReVIS: 13.05.2024; Views: 683; Downloads: 28
Full text (3,35 MB)

Abstract: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Keywords: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Published in ReVIS: 10.08.2023; Views: 947; Downloads: 37
Full text (1,30 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili, kako je epidemija COVID-19 vplivala na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji. S pomočjo izvedene spletne ankete in primerjav nekaterih rezultatov s podatki Statističnega urada RS smo ugotovili, da posamezniki digitalna potrdila najpogosteje uporabljajo za e-podpisovanje ter za oddajanje različnih e-vlog, nekaj manj jih z njim dostopa do raznih elektronskih portalov ter v e-bančništvo. Vpliv epidemije se, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kaže predvsem v drugačnih deležih uporabe spletnih storitev.
Keywords: kibernetska varnost, industrijski sistemi, kibernetske grožnje, avtomobilska industrija, internet stvari
Published in ReVIS: 15.07.2022; Views: 3516; Downloads: 93
Full text (1,94 MB)

Abstract: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti. Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam. V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Keywords: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 1053; Downloads: 67
Full text (2,51 MB)