131. Vpliv organizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc na razvoj organizacijske enote v podjetjuDanica Klančar, 2013 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV):V magistrski nalogi izhajamo iz raziskovalnega vprašanja:Aliorganizacijske, delovne in vodstvenekompetence, ki jih zaposleni nenehno pridobivajo v procesuizobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemu delovanju organizacijske enote v podjetju?Pri tem izhajamo iz predpostavke, da nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih prispeva hkakovosti in izboljšuje njihove kompetence, ki so podlaga nenehnemu izboljševanju delovnegaprocesa.Namen:Namen raziskave je ugotoviti kako učna kultura v organizacijski enoti, ki se kaţe v razvojuorganizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc, ki jih zaposleni pridobivajo v procesihizobraţevanja in usposabljanja, vpliva na uspešnost organizacijske enote v organizaciji. Cilj raziskaveje potrditi zastavljeno hipotezo/domnevo, da organizacijske, delovne in vodstvene kompetence, ki jihzaposleni nenehno pridobivajo v procesu izobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemudelovanju organizacijske enote v podjetju.Metoda:Vpliv učne kulture, to je kompetenc zaposlenih, na uspešnost organizacijske enote smoempirično preverili z raziskavo v skladiščih in Centralni raztehtalnici v tovarni zdravil Krka, d. d. Pritem smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in kvantitativne statistične metode.Empiričnosmo preverili povezanost med različnimi osrednjimi kompetencami zaposlenih, ki jih pridobijo vprocesu izobraţevanja in usposabljanja in z uspešnostjo organizacijske enote.Rezultati:Rezultati empirične raziskave so pokazali, da sistematično in kakovostno izobraţevanje terusposabljanje zaposlenih pozitivno vpliva na uspešnost organizacijskeenoteSluţbe skladišč intransportav tovarni zdravil Krka, d. d.in s tem posredno tudi na uspešnost podjetja, ki se izraţa vnjegovi tekmovalni sposobnosti. Predvsem organizacijske kompetence spodbujajo razvoj dinamičnegaokolja v organizacijski enoti in omogočajo razvoj novih načinov dela in stalno izboljševanjeposlovnega procesa.Organizacija:Organizacija mora razviti načine ugotavljanja in izrabe osrednjih kompetenc, da ohraniin krepi svojo tekmovalno sposobnost. Pri razvoju kompetenc zaposlenih ima pomembno vlogopraktično izobraţevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja v organizaciji, ki prispeva knenehnemu izboljševanju in razvoju organiziranosti v organizaciji, k uspešnemu obvladovanjuprocesov in k doseganju ciljev organizacije.Druţba:Današnje poslovno okolje potrebuje zaposlene, ki imajo široko znanje, in so sposobniodgovorno, samoiniciativno ter ustvarjalno opravljati različne naloge. Pri tem so sposobni aktivnosodelovati v različnih strokovnih skupinah in izmenjevati informacijein znanje. Na organizacijskiravni morajo bitizaposleni sposobni uspešno vpeljevati spremembe, reševati probleme in ustvarjatinovo znanje. Njihova umska in storitvena produktivnost mora biti usmerjena v kakovost in odličnost,ki krepita tekmovalno sposobnost organizacije.Originalnost:Rezultati študije vpliva sistematičnega usposabljanja in izobraţevanja zaposlenih, kirazvija njihove kompetence, prispevajok znanju in razumevanju pomena razvoja učne kulture vorganizaciji.Omejitve/nadaljnjeraziskovanje:Študija ima tudi omejitve, saj smo merili vpliv učne kulture nauspešnost organizacije samo v eni organizacijski enoti v podjetju. Da bi lahko preverili uporabnostsistematičnega izobraţevanja in usposabljanja v drugih organizacijskih okoljih, bi bilo potrebno vraziskavo vključiti tudi druge organizacijske enote. Smiselno bi bilo raziskavo razširiti na drugeorganizacije v zasebnem in javnem sektorju, kar bi omogočilo primerjavo med organizacijamiinpreizkus modela izobraţevanja v različnih organizacijskih okoljih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kompetence, uspešnost, izobraževanje, usposabljanje, znanje, kakovost, magistrske naloge
Published: 18.08.2021; Views: 958; Downloads: 55
 Fulltext (946,23 KB) |
132. Kako učinkovit prenos znanja med zaposlenimi krepi intelektualni kapital organizacijeTatjana Vene, 2014 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Raziskovalno vprašanje izhaja iz ugotovitve, da intelektualni kapital in znanje zaposlenih predstavlja ta konkurenčno prednost organizacije, zato je pomemben prenos znanja med zaposlenimi . Ugotavljamo, kako je za organizacijo pomembno znanje, sposobnost za poslenih v organizaciji, da prepoznajo, u svojijo in prenašajo nova znanja med zaposlene znotraj organizacije in poiščemo najvplivnejše dejavnike, ki vplivajo na prenos znanja med zaposlenimi. Namen: Namen je predstaviti pomen znanja in pomen procesa prenosa znanja v izobraţevalni organizaciji, identifi cirati intelektualn i kapital in odkriti pomen, ki ga zaposleni pripisujejo dejavnikom prenosa znanja. Poročati ţelimo o gibanju intelektualnega kapitala v eni izmed največjih izobraževalnih organizacij. Metoda: Z metodo kompilacije smo v teoretičnem delu poleg citiranj in povzemanja v nekaterih poglavjih dodali svoje mnenje in stališča. V prvem delu empirične naloge smo podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, analizirali z opisno statistiko, testom zanesljivosti, Spearmanovim koeficientom korelacije rangov in Hi - kvadrat testom. Za drugi del empirične naloge pa smo na podlagi VAIC tm - modela ugotavljali gi b anje intelektualnega kapitala. Njegovo gibanje smo s študijem primera proučili za pet let. Rezultati: Rezultati kažejo, da je za organizacijo zelo pomembno znanje zaposlenih, saj jim omogoča uspešnost pri delu. Anketiranci hitro prepozna jo nova znanja v okolju in jih u svojijo, kar pripomore k izboljšavam in uspešnosti organizacije. Vloga dajalca in iskalca znanja v procesu prenosa znanja med zaposlenimi je odvisna predvsem od osebnostnih značilnostih posameznika in zaupanja med njimi. Analiza posameznih korelacij znotraj konstruktov dejavnikov prenosa znanja nam pove da je učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v povezavi z motiviranjem, nagrajevanjem zaposlenih ter sodelovanjem menedžmenta. Največji vpliv na prenos znanja pa imajo vizija, poslanstvo, cilji in strategija organizacije in informacijska tehnologija. Na podlagi analize gibanja intelektualnega koeficienta dodane vrednosti v letih 2008 do 2012 ugotavljamo, da je gibanje človeškega in finančnega kapitala v obdobju petih let enakomerno, strukturni kapital pa v letu 2010 drastično naraste, do leta 2012 pa je v rahlem porastu. Organizacija: Menedžment mora spodbujati dejavnike, ki vplivajo na učinkovit prenos znanja med zaposlenimi in investirati v znanje zaposlenih, kar prispeva k učinkovitejši produktivnosti človeškega kapitala in povečuje intelektualni koeficient dodane vrednosti . Družba: Za uspešno izobraževalno institucijo, ki ustvarja in prenaša znanja, so ključ do uspeha zadovoljni zaposleni, njihova motivacija, njihove izkušnje, spretnosti in veščine. Originalnost: Pri prebiranju domače in tuje literature ugotavljamo, da do sedaj še ni bilo v izobraževalni organizaciji narejenih podobnih raziskav, zato bo naše delo novost na tem področju in dodana vrednost poslovnih poročil izobraževalne organizacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo je bila vključena večja izobraževalna organizacija, vrednotenje intelektualnega kapitala pa se je izvedlo v obdobju od 2008 do 2012. Smiselno bi bilo narediti podobno raziskavo v drugi izobraževalni organizaciji, ju primerjati med sabo in prikazati smernice učinkovitega prenosa znanja med zaposlenimi v obliki modela za učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v izobraževalni organizaciji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: znanje, intelektualni kapital, prenos znanja, izobraževanje, motivacija, zaupanje, osebnost, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 1269; Downloads: 83
Fulltext (720,68 KB) |
133. Primerjava percepcije kakovosti med dijaki in učitelji na srednjih šolahMojca Gajić Bojanc, 2014 Abstract: Razi skovalno vprašanje (RV): Pri raziskavi nas je zanimalo mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev ter ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami o dojemanju kakovosti srednješolskega izobraževanja. Namen: Namen raziskave je ugotoviti , ali se mnenja o kakovosti izobraževanja med dijaki in učitelji razlikujejo. Cilj raziskave je potrditi hipotezi in ugotoviti precepcijo, dojemanje kakovosti v šoli glede dijakov, udeležencev izobraževanja in s strani učiteljev, izvajalcev i z obraževanja. Z raziskavo želimo ugotoviti mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev . Narediti želimo tudi primerjavo med mnenji in ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami. Metoda: V empiričnem delu sta bila predmet ra ziskovanja dijaki in učitelji, predstavili smo srednje šole, kjer smo izvajali anketo, opisali smo vzorec raziskave, anketni vprašalnik in spremenljivke raziskovanja. Anketne vprašalnik e so izpolnili učitelji in dijaki, in sicer 89 dijakov in 79 učiteljev. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko ter Kruskal - Wallis testom in Mann - Whitney testom. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da i majo dijaki in učitelji različno percepcijo kakovosti v šolstvu. Organizacija: Šole želijo b iti kakovostne in dati dijakom znanje, ki ga potrebujejo za opravljanje svojega bodočega poklica ali podati znanje, ki ga potrebujejo pri vertikalnem izobraževanju. Družba: Pomemben je družbeni odnos do izobraževanja in znanja. Družba mora prepoznati intel ektual ni kapital in ga zadržati ter s podbuditi pri njegovem prispevku v družbi. Originalnost: Raziskava na nivoju srednjega šolstva glede percepcije kakovosti dijakov in učiteljev je bila izvedena prvič. Kakovost v šolah je bila in se še vedno uvaja s proj ekti o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v izobraževanju, ki pa niso sistemsko urejeni. Šola je avtonomna pri kakovostnem delovanju in odgovorna za znanje dijakov. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je prostorsko omejena na JV del Slovenije. V raziskovalnem delu smo primerjali p e rcepcijo štirih srednjih šol. Raziskovanje s tega področja se lahko razširi na celotno državo in se ugotavlja kazalnik kakovosti v šolstvu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kakovost, srednje izobraževanje, šolstvo, komunikacija, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 842; Downloads: 49
Fulltext (929,83 KB) |
134. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 973; Downloads: 0
Fulltext (1,10 MB) |
135. |
136. Izobraževanje in motivacija v proizvodnji organizacijiJanja Škedelj, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava vprašanje, kako so zaposleni motivirani za izobraţevanje, ki jim kasneje lahko omogoči tudi napredovanje. Postavlja se tudi vprašanje , zakaj so odrasli manj motivirani za izobraţevanje kot mladi. Namen: Namen diplomske naloge je bil ug otoviti povezavo med motivacijo in i zobraţevanjem zaposlenih v organizaciji in kako motivacij a zaposlenih vpliva na izobraţevanje ter s tem na dosego cilje v organizacije. Metoda: Raziskava v d iplomsk i nalogi je bila izpeljana z metodo ankete. Uporabljen je bil vprašalnik z Likertovo ocenjevalno lestvico in raziskovana percepcija motiviranja zaposlenih za izobraţevanje v organizaciji. V anketo so bili vključeni zaposleni v proizvodni organizaciji . Rezultati: Rezultati raziskave so nam dali ugotovitve , kako se prepozna vpeljevanje dejavnikov motivacije, ki privedejo zaposlene, da se odločijo za izobraţevanje in izpopolnjevanje znanja. Z aposleni v organi zaciji so motivirani za izobraţevanje, saj t o pripomo re k hitrejšemu napredovanju in k boljši plači. Organizacija: V organizaciji se je , na podlagi pridobljenih rezultatov v raziskavi, po veča lo zavedanj e , kako pomembno je motiviranje zaposlenih, da se odločijo za izobraţevanje in da se jim da moţnost, da se izpopolnjujejo in nabirajo dodatno znanje, ki pripomo re k boljši uspešnosti pri njihovem delu. Druţba: Poveča lo se je zavedanj e v druţbi , kako pomembno je izobraţevanje za zaposlene in samo organizacijo, da se zaposleni lahko razvijajo, usposabljajo in pridobljeno znanje uporabijo tudi pri svojem delu. Originalnost: Izvirnost raziskave je bila osebna zasnova na podlagi delovnih izkušenj pri opravljanju del na področju m otivacije in izobraţevanja . Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na zaposlene in vodstvo v proizvodni organizaciji . Dodatn i omejit vi raziskave sta bil i število zaposlenih v proizvodni organizaciji ter kraj anketiranja. Kot priloţnost za nadaljnje raziskovanje lahko organizacija preveri vpeljevanje dejavnikov motivacije , kot so način dobre komunikacije, več znanja in boljše zadovoljstvo ter doseganje uspešnosti celotne organizacije .
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, motivacija, kadri, nagrajevanje, zaposleni, znanje
Published: 20.08.2021; Views: 944; Downloads: 0
Fulltext (930,34 KB) |
137. Motiviranost za izobraževanje zaposlenih v javno zdravstvenem zavoduHelena Handukić, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Z raziskavo želimo ugotoviti , kateri so motivatorji in katere so potrebe za izobraževanje zaposlenih ter kateri so poklici, ki imajo večje potr ebe po izobraževanju v obravnavanem javno zdravstvenem zavodu. Namen: Namen raziskave je bil predstaviti koncepte motivacije in izobraževanja, kjer smo se osredotočili na defi nicije, vrste in same metode le - teh. Nadalje smo opravili tudi pregled literatur e na temo izobraževanja v zdravstvu. Pri empiričnem delu je bil glavni cilj pridobiti informacije o tem, katera znanja zaposleni v javno zdravstvenem zavodu še potrebujejo oziroma želijo za še boljše opravljanje svojega dela. Poleg tega nas je zanimalo tud i, koliko so se zaposleni sploh pripravljeni izobraževati ter na kakšen način. Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo analizirali in predstavili podatke , zbrane s pomočjo anketnega vprašalnika v obravnavanem jav no zdravstvenem zavodu. Na podlagi vseh pridobljenih informacij oziroma podatkov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja in podali tudi neka konkretna priporočila za izboljšave. Rezultati: S pomočjo rezultatov smo želeli ugotoviti, ali so se zaposleni p ripravljeni izobraževati glede na uvajanje sprememb na konkretnem primeru %uvajanja standardov kakovosti v javno zdravstveni zavod%. Kot smo pričakovali , je bila želja in potreba po izobraževa nju kadra velika. Prav tako smo ugotovili, da s e želje in potreb e po izobraževanju pri različnih poklicih dokaj razlik ujejo . Zadovoljstvo z izobraževanjem, ki poteka znotraj zavoda, je zelo visoko. Organizacija : Vodje z različnih področij v javno zdravstvenem zavodu bodo v naši raziskavi lahko našli način, kako motivi rati zaposlene za izobraževanje in kateri so poklici, ki imajo večje potrebe po izobraževanju . Izsledki se lahko upoštevajo tudi za širše družbeno okolje in področje javne uprave. Družba: Izobraževanje pozitivno vpliva na kvalitetnejšo obravnavo odjemalce v. Originalnost: V konkretnem javno zdravstvenem zavodu se raziskava še ni izvajala. V skladu z uvajanjem standardov kakovosti v javno zdravstveni zavod pa je ena izmed zahtev za implementacijo standardov izvajanje raziskave na temo motiviranost za izobraževanje zaposlenih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : Metoda zbiranja podatkov je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Omejili smo se le na en javno zdravstveni zavod v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, motivacija, javno zdravstveni zavod, zdravstvo, organiziranje, organizacija, uspešnost, kakovost, diplomske naloge
Published: 20.08.2021; Views: 1081; Downloads: 0
Fulltext (915,81 KB) |
138. Izobraževanje v digitalni dobiAnja Likovič, 2021 Abstract: V magistrski nalogi sem z namenom preučitve e-izobraževanja s pomočjo spletnih platform Coursera in edX analizirala literaturo in forume na omenjenih platformah za e-izobraževanje ter opravila intervjuja in anketo. Ugotovila sem, da je največja prednost e-izobraževanja odprava časovne in prostorske omejitve, medtem ko je največja pomanjkljivost slaba motivacija udeležencev za učenje. Ugotovila sem tudi, da je prevladujoč razlog za udeležbo na e-izobraževanjih cilj pridobiti novo znanje, čeprav je zadovoljstvo z e-izobraževanjem v primerjavi s klasičnimi načini izobraževanja nekoliko manjše. Prišla sem do spoznanja, da sta možnosti za izboljšavo učinkov e-izobraževanja izboljšanje vsebine izobraževanj s strani institucij in večja naklonjenost k sodelovanju s strani udeležencev. Z metodo Dex se je tudi izkazalo, da sta spletni platformi Coursera in edX zelo podobni, le malenkost boljšo oceno je prejela spletna platforma Coursera zaradi cenovne dostopnosti in večje raznolikosti pri učnih vsebinah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: e-izobraževanje, Coursera, edX, spletna platforma, tečaj, MOOC
Published: 20.08.2021; Views: 1489; Downloads: 205
Fulltext (2,36 MB) |
139. |
140. |
