Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
MiCA REGULATIVA IN EVROPSKA FINTECH INDUSTRIJA: INOVATIVNE POTI DO KONKURENČNOSTI
Slaviša Jović, 2025, not set

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv MiCA regulative na podjetniško okolje v evropski fintech industriji. Razčlenjuje novosti, ki jih MiCA regulativa prinaša, raziskuje morebitne povezave med jasno regulacijo in podjetniškim okoljem ter njen vpliv na konkurenčnost evropskega trga. Identificira pozitivne učinke, ki jih prinaša sprejem regulative evropskim podjetjem, kakor tudi izzive, s katerimi se evropska podjetja srečujejo pri implementaciji njenih zahtev. Magistrsko delo potrjuje, da bo uspešna implementacija MiCA regulative spodbudila inovacije in povečala konkurenčnost evropskih fintech podjetij na globalnem trgu, kar bo imelo pozitiven vpliv na konkurenčnost vseh podjetij na globalnem trgu.
Keywords: Ključne besede: MiCA regulativa, evropska fintech industrija, kriptosredstva, regulatorni okvir, inovacije, konkurenčnost.
Published in ReVIS: 13.06.2025; Views: 109; Downloads: 1
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO
Fahrudin Karajić, 2025, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL. Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika. Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Keywords: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Published in ReVIS: 13.03.2025; Views: 358; Downloads: 18
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
VLOGA MOTIVACIJE PRI OSKRBI DRUŽINSKEGA ČLANA NA DOMU
Marijana Kostovska, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: S fenomenom staranja prebivalstva so starostniki prepoznani kot ranljiva populacija, ki zaradi zdravstvenih težav pogosto potrebuje pomoč. Lahko prejemajo formalno pomoč organiziranih negovalnih služb in patronažne zdravstvene nege. Velikokrat pa se starostniki in svojci odločijo, da bodo preostanek svojega življenja preživeli doma in svojci postanejo družinski oskrbovalci. Neformalna oskrba v Sloveniji bo v prihodnosti še naraščala, tudi zaradi težje dostopnosti do zdravstvenih storitev in pomanjkanja zdravstveno-negovalnega kadra. Družinski oskrbovalci so ključni za to, da starostnik ostane v domačem okolju. Odločitvi za negovanje družinskega člana botrujejo različni motivacijski dejavniki. Med najpogostejše uvrščamo ljubezen do bližnjega, odgovornost, pripadnost in medsebojno povezanost. Zelo veliko vlogo ima tudi motivacija, saj vpliva na kakovost oskrbe družinskega člana. Višja ko je motivacija, boljša je oskrba družinskega člana na domu. In k temu moramo stremeti kot družba in omogočiti starostnikom in družinskim negovalcem kakovostnejšo oskrbo in življenje. Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene domače in tuje literature ter internetnih baz podatkov (Google učenjak, COBBIS, Pub Med, SPINGERLINK, Digitalna knjižnica Slovenije ter fakultetna knjižnica).Vzorec je bil namenski. Vključeval je le svojce, ki za družinskega člana skrbijo doma na območju Mestne občine Ljubljana. Intervjuvali smo šest oseb, ki skrbijo za svojca. Kvalitativna raziskava je bila opravljena septembra 2024. Za intervju smo kontaktne naslove svojcev pridobili s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. Rezultati: Vsi intervjuvanci imajo visoko stopnjo motivacije za oskrbo družinskega člana na domu. Pomanjkanja motivacije večina intervjuvanih oseb ne občuti, samo dve osebi sta navedli, da sta psihično utrujeni. Vsem sodelujočim je pomembna zunanja podpora, predvsem finančna, saj morajo financirati dodatno strokovno pomoč (negovalci na domu, fizioterapija na domu) in opremo ter pripomočke za oskrbo. Ugotavljamo, da se večina sodelujočih samoiniciativno izobražuje, hodi na delavnice in tečaje za neformalne oskrbovalce ter uporablja tehnike za razbremenitev stresa, kot so joga, meditacija, sprehodi, oddih na samem in pogovori. Vendar pa tukaj opazimo tudi pomanjkanje informacij o terminih izvajanja delavnic in tečajev, saj sta dve intervjuvani odgovorili, da delavnic sploh ne poznata. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima motivacija velik vpliv na kakovost oskrbe družinskega člana na domu: višja je stopnja motivacije, boljša je oskrba. Velik pomen pripisujemo motivacijskim dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da so se odločili za družinskega oskrbovalca. Med najpogostejšimi so intervjuvanci izpostavili ljubezen do svojca, občutek dolžnosti in pripadnosti ter nezaupanje v zdravstveni sistem v Sloveniji. Poleg tega se družinski oskrbovalci soočajo z raznimi izzivi, ki jih dokaj uspešno premagujejo z iskanjem dodatnih virov pomoči in financiranja. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči s podpornimi mehanizmi, ki pa jih po rezultatih raziskave sodeč ne poznajo vsi. Vendar pa to ne vpliva na samo kakovost oskrbe ali motivacijo.
Keywords: Ključne besede: neformalna oskrba, družinski oskrbovalci, motivacija, motivacijski dejavniki, podporni mehanizmi.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 396; Downloads: 10
.pdf Full text (1,64 MB)

4.
Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepa
Bernarda Šuštarič, 2024, not set

Abstract: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %). Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe. Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Keywords: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Published in ReVIS: 27.11.2024; Views: 540; Downloads: 25
.pdf Full text (2,81 MB)

5.
VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJU
Dragana Novakov, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024. Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Keywords: Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Published in ReVIS: 29.08.2024; Views: 743; Downloads: 30
.pdf Full text (1,81 MB)

6.
ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJK
Patricija Kešpert, 2024, not set

Abstract: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk, kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA. Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi postopki samopregledovanja dojk. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Keywords: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Published in ReVIS: 19.07.2024; Views: 738; Downloads: 55
.pdf Full text (1,08 MB)

7.
Strateški marketinški načrt za uspešno uvedbo avtomatov za pico na trg
Jaka Dakskobler, 2024, not set

Abstract: Dandanes živimo v obdobju globalizacije ter obdobju nenehnega razvoja inovativnih idej in izdelkov. Za uspešno delovanje podjetja je pomembno skrbno načrtovanje vseh aktivnosti. Med te aktivnosti pa uvrščamo tudi strateški marketing in z njim povezan strateški marketinški načrt. Strateški marketing so vse aktivnosti podjetja tržne narave, ki pomembno vplivajo na uresničevanje ciljev podjetja, njegovega poslanstva, vizije in strateških marketinških ciljev. Strateški marketing zajema kup številnih nalog, pri čemer je ena izmed pomembnejših tudi izdelava strateškega marketinškega načrta. V diplomskem delu smo izdelali strateški marketinški načrt za uvedbo avtomata za pico na slovenski trg. Za oblikovanje strateškega marketinška načrta je pomembno predvsem učinkovito ciljanje in segmentacija ciljnih skupin ter analiza konkurence in njihovih marketinških strategij, ki pokaže prostor za uvedbo novih avtomatov za pico na trgu. Za doseg naše ciljne publike pa je najboljši način vključevanje digitalnih kanalov, kot so družbena omrežja.
Keywords: Ključne besede: marketing, strateški marketing, strateški marketinški načrt, avtomat za pico.
Published in ReVIS: 10.07.2024; Views: 756; Downloads: 26
.pdf Full text (952,67 KB)

8.
ETIČNE DILEME PRI RAZREŠEVANJU NASILJA NAD ČLANI NEGOVALNEGA TIMA
Robert Bruner, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom. Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi.
Keywords: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje.
Published in ReVIS: 27.06.2024; Views: 890; Downloads: 26
.pdf Full text (1,28 MB)

9.
Vloga babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi
Marjetka Dolničar, 2024, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi. Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici. Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank. Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Keywords: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 1010; Downloads: 29
.pdf Full text (1,76 MB)

10.
TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Dejan Gajić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP. Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP. Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi. Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Keywords: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 923; Downloads: 29
.pdf Full text (1,23 MB)

Search done in 0.87 sec.
Back to top