91. Mobbing v organizacijiZorica Pristov, 2015 Abstract: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši
družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na
delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina
raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če
želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga
raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt
ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi
aplikativni prispevek raziskovalnega dela.
V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem
proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so
predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska
kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom.
Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu
so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem
delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje
literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je
uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik,
izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 318; Downloads: 29
 Fulltext (1,58 MB) |
92. Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništvaUroš Gojkovič, 2017 Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen
od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni
koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se
prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju
nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska.
V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z
gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v
preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij,
predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega
podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa
znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga
lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter
povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma
organizacij (Adam et al. 2014).
Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z
upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim
kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij.
Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa
znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da
specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost
in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci
organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami
ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost.
Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih
kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi
podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 300; Downloads: 50
Fulltext (3,21 MB) |
93. Japonska kultura in religijaMonika Mrevlje, 2017 Abstract: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali
animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v
animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture.
V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na
podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo
verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne
kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek
zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se
osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem.
Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v
odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te .
Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo
smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in
sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični
obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh
obravnavanih primerov.
V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 301; Downloads: 0 |
94. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorjuTanja Krajišnik, 2015 Abstract: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 361; Downloads: 28
Fulltext (1,00 MB) |
95. |
96. Prometna kultura in varnejši voznikiOlga Ribič, 2021 Abstract: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 386; Downloads: 32
Fulltext (1,34 MB) |
97. Model varnostne kulture na področju varnosti pacientovSimona Hotujec, 2014 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 356; Downloads: 0
Fulltext (1,35 MB) |
98. |
99. Merjenje organizacijske kulture FOŠSonja Zlobko, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacija, visoko šolstvo, organizacijska kultura, kultura kakovosti, kultura odličnosti, akademska odličnost, organizacijska kultura, merjenje organizacijske kulture, ukrepi izboljšav
Published: 19.08.2021; Views: 357; Downloads: 22
Fulltext (1,68 MB) |
100. Vpliv organizacijske kulture kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na učinkovitost zaposlenihAleksander Mlinšek, 2021 Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, organizacijska subkultura, učinkovitost, zmogljivost, spremembe, vodenje sprememb, načrtovanje sprememb, organizacijsko vedenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 349; Downloads: 30
Fulltext (3,01 MB) |
