21. |
22. Vodenje timov v medkulturnih organizacijahAleks Topolnjak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno vodenje timov v medkulturnih organizacijah. Cilj raziskave je ugotoviti, kako se vodje soočajo in rešujejo problem z vodenjem timov v organizacijah, ki so sestavljene iz različnih kultur.
Svet je v zadnjih 30 letih po koncu hladne vojne postal interkulturni prostor. To je povzročilo številne migracije v druge države sveta zaradi boljše kakovosti življenja in poslovnih priložnosti, ki tako postanejo del medkulturnega okolja.
Ker so ljudje na vsakem delu sveta različni (kulturološko in etnično), je težko, da bodo na delovnem mestu postali homogena skupina.
Kultura, versko prepričanje in etnična pripadnost povzročajo ovire vodjam na delovnem mestu.
Keywords: Kultura, vodenje, vodja, organizacija, etnična pripadnost, religija
Published in ReVIS: 29.09.2023; Views: 1248; Downloads: 41
 Full text (1,49 MB) |
23. |
24. |
25. Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska nalogaMarko Velikanje, 2022, master's thesis Abstract: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem
magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav
njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim
raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je
mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike,
te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi
na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno
sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje,
Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati
poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih
s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je
bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in
redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski
način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi
državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega
evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj
Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z
azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od
tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu
poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti
poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo
sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Keywords: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 1398; Downloads: 94
Full text (797,24 KB) |
26. Podoba globalnega sveta : spopad ali sodelovanje med civilizacijamiSabina Pavić, 2022, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu predstavimo tisto, kar je Samuel Huntington v svoji knjigi »Spopad civilizacij« leta 1996 ovrednotil kot »Zahodno« in »nezahodno«, z grožnjo neizogibnega trka v prihodnosti, ki bo nastal zaradi kulturnih razlik med njima. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo zajemanja dejstev in SWOT-analizo, namenjeno iskanju prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (angl. strengths, weaknesses, opportunities, and threats), ki jih prinaša trk Zahoda, ki sloni na materialističnih vrednotah, z bolj duhovno filozofijo, ki temelji na principu jin-jang, ki stremi k harmoničnemu delovanju in se danes postavlja s konfucijanstvom in moderno Kitajsko v boju za prevlado načel kot tudi ekonomske uspešnosti. Obstajata torej dve drži, fundamentalistična, ki temelji na tradicionalnih vrednotah tudi s svojo ekstremnostjo, ko gre za ohranitev in obrambo neke kultura in vere, in sekularizirana moderna zahodnost v globaliziranem svetu. Ne obstajata več »tukaj« in »tam«, temveč le globalna vas, kjer je nova Svilna pot splet z naraščajočo globalno trgovino vseh z vsemi, ki ji vlada »vesternizirana nasilna kultura«. Demografske pretnje eksponentno rastočega prebivalstva prinašajo vedno večje razlike in grozečo revščino v državah v razvoju, kar spodbuja migracije, ki potekajo proti razvitemu severu in zahodu in iz vasi v mesta. Tehnološki napredek prinaša višji standard kot tudi vedno bolj onesnaženo okolje, kar le polagoma pridobiva na pomenu kot največja pretnja prihodnosti globalne civilizacije. Monoteizmi, bipolarnost in onesnaženje so danes tiste realne grožnje za nastanek globalne civilizacije, ki naj bi temeljila na dialogu strpnosti in sodelovanju različnih v boju za demokratične vrednote, ki so kulturno in civilizacijsko utemeljene (človekove pravice). Mir se ne bo ohranil, če se velika večina človeštva ne združi v njegovo obrambo in si dokaže, da zmore odbiti barbarske in atavistične sile. Živimo v »družbi tveganja«, kot trdi Ulrich Beck (1986 v Tomšič 2009).
Keywords: fundamentalizem, sekularizacija, vesternizacija, kultura, monoteizem, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 1597; Downloads: 38
Full text (1,41 MB) |
27. |
28. |
29. |
30. |
