Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 90 / 112
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
81.
Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o.
Cvetko Sršen, 2014

Abstract: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Published: 15.06.2021; Views: 481; Downloads: 40
.pdf Fulltext (1,80 MB)

82.
Odnos med kulturnimi vrednotami in zaznavo korupcije
Andreja Terpotec, 2021

Abstract: Vzroki za korupcijo so lahko posameznik, sistem in kultura. Ti vzroki so soodvisni in globoko zakoreninjeni v kulturi te družbe. Kulturo je mogoče razumeti kot način, na katerega določena družba živi, dela, misli in rešuje svoje eksistencialne probleme. Izraz kultura je razmeroma širok pojem, za katerega obstaja več različnih opredelitev, odvisno od obravnavane znanstvene discipline. Komunikacija s korupcijo poteka preko formalnih institucij in družbenih norm, ki se lahko razlikujejo od države do države. Vrednote in prepričanja ne vplivajo samo na spoštovanje družbenih norm, saj delež ljudi, ki se drži norm, vpliva na posameznikovo prepričanje o vrednotah, na katerih temelji norma, in posledično na verjetnost, da bodo normo ponotranjili drugi, vključno s prihodnjimi generacijami. V prvem sklopu začetka teoretičnega dela so predstavljene kultura, kulturne dimenzije in Hofstedejev okvir dimenzioniranja nacionalne kulture. Kulturo in njene dimenzije obravnava sociološka znanost, vendar gre za splošen in delni pristop. Preučili smo kulturo, ki kot sistem vrednot komunicira s korupcijo preko formalnih inštitucij in družbenih norm, ki se razlikujejo med državami. Predstavljene so oblike korupcije, vzroki za nastanek korupcije in učinki korupcije. Poudarek je na preučevanju odnosa Hofstedejevih dimenzij kulture in korupcije. Analizirali smo posledice učinkov kulturnih dimenzij na zaznavo korupcije. V drugem sklopu smo preučili primerjave determinant nacionalnih kultur skandinavskih držav Švedske in Danske ter Slovenije z vidika Hofstedejevih kulturnih dimenzij. Narejena je bila primerjalna analiza preučevanih držav z vidika kulturnih dimenzij in korupcije, ki jo zaznavajo. V zaključnem delu so podani predlogi za izboljšanje pravne in institucionalne ureditve boja proti korupciji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kultura, kulturne dimenzije, korupcija
Published: 06.07.2021; Views: 624; Downloads: 77
.pdf Fulltext (6,09 MB)

83.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije
Edi Vivoda, 2012

Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published: 26.07.2021; Views: 425; Downloads: 23
.pdf Fulltext (1,25 MB)

84.
Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentu
Marija Gale, 2015

Abstract: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju. Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta.
Found in: ključnih besedah
Keywords: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 331; Downloads: 27
.pdf Fulltext (2,33 MB)

85.
Pomen neverbalne komunikacije pri delu s kitajskimi gosti
Martina Martinuč Ambroželj, 2013

Abstract: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija. Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja. Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v storitvenem sektorju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura
Published: 27.07.2021; Views: 507; Downloads: 27
.pdf Fulltext (974,58 KB)

86.
Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetij
Meta Škedelj, 2014

Abstract: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama. Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel
Published: 27.07.2021; Views: 443; Downloads: 25
.pdf Fulltext (1,02 MB)

87.
Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji
Nadja Pahor Bizjak, 2012

Abstract: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol. Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja, obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi. V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja. Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol. Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni kulturi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Published: 27.07.2021; Views: 469; Downloads: 22
.pdf Fulltext (2,05 MB)

88.
Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjih
Nina Lukman, 2012

Abstract: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Published: 27.07.2021; Views: 437; Downloads: 46
.pdf Fulltext (1,07 MB)

89.
Bob Dylan in popularna kultura
Patricija Jereb, 2018

Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 335; Downloads: 49
.pdf Fulltext (1,50 MB)

90.
Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov
Tanja Krajišnik, 2018

Abstract: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom. Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah. Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji, vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom. Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo omenjeno problematiko. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 324; Downloads: 44
.pdf Fulltext (1,19 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top