21. |
22. |
23. Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)Aleš Jelenc, 2020 Abstract: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine". Found in: ključnih besedah Keywords: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit Published: 31.12.2020; Views: 1935; Downloads: 160 Fulltext (475,13 KB) |
24. |
25. Patentiranje avtonomnih vozilSimona Čeh Savski, 2020 Abstract: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov. Found in: ključnih besedah Keywords: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija Published: 09.03.2021; Views: 1602; Downloads: 111 Fulltext (865,98 KB) |
26. Analiza in medsebojna primerjava nepremičninskih trgov po posameznih občinahMarko Hribar, 2020 Abstract: V magistrskem delu smo analizirali in medsebojno primerjali nepremičninske trge po posameznih občinah, kjer smo se osredotočili na stanovanja, stanovanjske hiše in stavbna zemljišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne značilnosti nepremičnin in trga nepremičnin. Navedli in predstavili smo tudi pomembne nepremičninske evidence, aplikacijo Trgoskop, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo, dejavnike odločanja, ki so ključni pri nakupu nepremičnin, in občine, ki so bile zajete v našo raziskavo. Dotaknili smo se tudi problema etažne lastnine in gradbene zakonodaje, pri kateri smo potrdili, da njena vzpostavitev še ne pomeni popolne pravne varnosti. V raziskavi smo obravnavali vzorec, v katerega smo vključili 13 slovenskih občin, ki so geografsko razporejene po celotnem ozemlju Slovenije. V empiričnem delu raziskave smo uporabili statistično in analitično metodo, s pomočjo katerih smo podatke obdelali in jih medsebojno primerjali. Predlagali smo tudi ukrepe, ki bi lahko vplivali na večjo homogenost trga. Potrdili smo, da se nepremičninski trgi med posameznimi občinami zelo razlikujejo. Cene nikakor niso povezane z aktivnostjo posameznega trga in tudi ne s povprečnimi bruto plačami v posamezni občini. Dokazali smo tudi, da cene ne padajo z oddaljenostjo od občinskega središča. Spoznanja, do katerih smo prišli, bodo v pomoč predvsem širši javnosti, ki se želi bolje informirati o dogajanju na nepremičninskem trgu. Found in: ključnih besedah Keywords: nepremičnina, nepremičninski trg, občina, cena, etažna lastnina Published: 09.03.2021; Views: 1069; Downloads: 99 Fulltext (2,20 MB) |
27. Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne praviceAna Velikanje, 2020 Abstract: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice. Found in: ključnih besedah Keywords: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila Published: 10.03.2021; Views: 1595; Downloads: 211 Fulltext (978,14 KB) |
28. |
29. Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljevAna Hafner, 2014 Abstract: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali
samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno
prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah
držav.
Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične
lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot
institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih
izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni
izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo;
vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in
upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med
izumitelji povečuje.
Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse
bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi.
Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost
tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage
mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj
prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti,
pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na
podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa
ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov
manj radikalni in prebojni od patentov družb.
Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s
stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo.
V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno
je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega
sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako
lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot
duhovni svet.
Found in: ključnih besedah Keywords: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi Published: 28.07.2021; Views: 941; Downloads: 70 Fulltext (3,57 MB) |
30. Motivi za inoviranje in problematika na poti do podjetniških inovacijMaja Boncelj Teraž, 2022 Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo inovacije kot enega od ključnih dejavnikov za razvoj podjetij in njihov pomen za obstanek v konkurenčnem okolju.
V teoretičnem delu smo opredelili in predstavili osnovne pojme o inovacijah in inovatorjih. Opisali smo, kako realizirati inovacije, in ugotovili, s kakšnimi problemi se podjetja soočajo na njihovi poti. Nazadnje smo predstavili inovacije, ki jih obravnavamo kot intelektualno lastnino.
V empiričnem delu smo s pomočjo ankete raziskovali, kako imajo podjetja organizirane inovacijske procese, kako motivirajo zaposlene za inoviranje in kakšni so njihovi najpogostejši problemi pri realizaciji inovacij. Found in: ključnih besedah Keywords: inovacija, inovacijski proces, podjetje, financiranje, intelektualna lastnina, anketa. Published: 13.06.2022; Views: 680; Downloads: 49 Fulltext (1,92 MB) |