Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza potrebnih zakonodajnih sprememb glede nadzora gospodarskih javnih služb : magistrsko delo
Roman Viršek, 2022, master's thesis

Abstract: Koriščenje uslug izvajanja gospodarskih javnih služb je dandanes del vsakdana vsakega posameznika, četudi tega pogosto niti ne opazimo in jih dojemamo kot samoumevne. Država in lokalne skupnosti jim namenjajo znaten del svojih proračunov, zato kvaliteta, ekonomičnost in upoštevanje zakonskih podlag pri njihovem izvrševanju zagotovo niso nepomembni. Osnova za dosledno in korektno izvedbo vsakršnih storitev je ustrezen in sistematičen nadzor, kar obravnava pričujoče magistrsko delo. Tematike nadzora se najprej loteva splošno, ga nato aplicira na področje gospodarskih javnih služb ter obravnava področno zakonodajo, glede na možne oblike njihovega izvajanja. V nadaljevanju analizira številne primere izvedenih nadzorov različnih pristojnih institucij ter jih z metodo sinteze združi v predloge za izboljšanje zakonskih podlag, kar je ključni cilj magistrskega dela. Analize zelo nazorno kažejo, da nadzor obravnavanega področja ni zadovoljivo urejen in da ima že dlje časa načrtovana prenova Zakona o gospodarskih javnih službah pri možnostih za izboljšanje nadzora še precej prostora. Enako velja tudi za podrejene podzakonske akte. Študije primerov dajo sklepati, da so določene oblike nadzorov pogosto izvedene pomanjkljivo, zato se postavlja logično vprašanje, kdo bo nadzoroval delo nadzornikov in kakšne so njihove odgovornosti za slabo opravljeno delo. Na podlagi ugotovitev podani predlogi in smernice v zaključku magistrskega dela lahko tvorno prispevajo k izboljšavam zakonodaje ter tudi samem izvajanju nadzorov področja gospodarskih javnih služb. Na ta način bi lahko privarčevali znaten del finančnih sredstev, hkrati pa bi storitve izboljšali in jih približali uporabniku, kar je, oziroma bi vsaj moral biti, ključen cilj prav vsake javne storitve.
Keywords: gospodarske javne službe, nadzor, lokalne skupnosti, računsko sodišče, Zakon o gospodarskih javnih službah, koncesija, režijski obrat, javno podjetje
Published in ReVIS: 15.12.2022; Views: 696; Downloads: 64
.pdf Full text (922,27 KB)

2.
3.
Spodbujanje socialnega podjetništva : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Urška Kavčič, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na teoretične opredelitve socialnega podjetništva, socialnega podjetnika in socialnega podjetja. Opisujemo socialno podjetništvo po svetu in v Sloveniji ter pregledamo obstoječe pobude za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Temu sledi opis največkrat omenjenih spodbud, ki vplivajo na razvoj socialnega podjetništva. V nadaljevanju, na podlagi kvalitativne analize, prikažemo možnosti za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in podamo naša priporočila.
Keywords: spodbujanje socialnega podjetništv, finančne spodbude, občine, lokalne skupnosti, vloga občin in lokalnih skupnosti, manjša stopnja brezposelnosti, družbenokoristni cilji
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 970; Downloads: 52
.pdf Full text (1,57 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
Razmerje med državo in samoupravno lokalno skupnostjo z vidika delitve pristojnosti ter izvrševanja nadzora : magistrsko delo
Boštjan Kelenc, 2016, master's thesis

Abstract: Državo v širšem pomenu lahko razumemo kot družbeno skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za nekakšno kombinacijo ozemlja, prebivalstva in prisilne državne oblasti. Državo v ožjem pomenu pa lahko razumemo kot organizacijo javne oblasti v posamezni družbi, torej kot državno oblast, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem. Državna oblast pa se uresničuje preko različnih oblastnih funkcij države. To so različne oblastne dejavnosti, ki so deljene in jih izvajajo različni državni organi. Ustava Republike Slovenije pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V magistrskem delu bomo tako v začetnem delu obravnavali temeljne pojme, da bi lažje umestili predmet lokalne samouprave v sistem oblasti. V nadaljevanju bomo obravnavali teoretično opredelitev lokalne samouprave ter normativno ureditev oziroma pravno podlago za ustanovitev in delo samoupravnih lokalnih skupnosti. Sledil bo zgodovinski pregled lokalne samouprave na Slovenskem, skozi katerega bomo prišli do ureditve tega vprašanja v sedanjosti. Tako bomo predstavili organiziranost občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Osrednje mesto v magistrskem delu bo namenjeno prikazu pristojnosti oziroma nalog, ki jih izvajajo samoupravne lokalne skupnosti ter prikazu razmerja z državno oblastjo ob tem. Ključno bo tudi poglavje o nadzoru nad delom lokalnih skupnosti, ki mora biti vzpostavljen, da ne bi prihajalo do prekoračitve pooblastil oziroma do zlorabe (lokalne) oblasti. V sklepnem delu bomo povzeli naše ugotovitve in s tem utemeljili področje raziskovanja oziroma obravnavane teme.
Keywords: samoupravljanje, lokalne skupnosti, lokalna samouprava, zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, delitev oblasti, izvrševanje nadzora, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 3570; Downloads: 197
.pdf Full text (692,00 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top