1.
Makrobonitetno priporočilo Banke SlovenijeUrška Bjedov, 2021
Abstract: Povečano zanimanje za makrobonitetna priporočila, ki določajo pravila kreditiranja, kot temeljni okvir za zagotavljanje vprašanja stabilnosti finančnega sistema, se je pokazalo po finančni krizi leta 2008. Finančna kriza in posledično povečanje zanimanja za makrobonitetni nadzor je oblikovalo nove odbore, ki so odgovorni za ustvarjanje priporočil in predpisov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Nadzor in regulacija makrobonitetnih instrumentov, ki so del makrobonitetne politike, pa ni za vse finančne institucije, ki lahko odobravajo posojila, enak. Banke in hranilnice imajo svoje regulatorje in nadzornike, ostali kreditni posredniki pa imajo svoje neodvisne regulatorje in nadzornike. Novo objavljeni sklep, ki se je spremenil iz priporočila in postal obligatoren, je tako povzročil diskriminacijo ponudbe na finančnem trgu. Negativne posledice Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva so postale vidne še pred uradno objavo sklepa in takoj, ko je ta postal veljaven. Po pričakovanjih se je kreditiranje na področju prebivalstva zmanjšalo. Na trgu se pojavljajo novi ponudniki oz. nova podjetja, ki pridobivajo dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo velik del prebivalstva usmeril iz bančnega sektorja in posojila pridobival v tujini ali pa v podjetjih, ki niso podvrženi Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ostaja vprašanje, ali je prvotni namen sklepa (dodatna stabilnost finančnega sistema) dosežen, saj banke pomembnemu deležu segmenta prebivalstva (kjer so banke tudi med finančno krizo 2008 ustvarjale pozitiven rezultat) ne morejo več zagotavljati dostopa do posojil
Found in: ključnih besedah
Keywords: priporočilo, makrobonitetno, nadzor, regulatorji, posledice
Published: 25.02.2022; Views: 831; Downloads: 101
Fulltext (558,72 KB)
