1. Inovativni pristopi vodenja v primarnem javnem zdravstvuDamjan Vincek, 2025, not set Abstract: Dandanes se zdravstvene institucije vse bolj soočajo z izzivi, ki vključujejo staranje prebivalstva, hitre tehnološke spremembe, naraščajoče potrebe pacientov in fluktuacijo kadra. V tem kontekstu je učinkovito vodenje ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe. Tradicionalni hierarhični modeli vodenja pogosto ne zagotavljajo zadostne prilagodljivosti, zato se vse bolj uveljavljajo inovativni pristopi, ki temeljijo na participativnem vodenju. V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost hierarhičnega vodenja v slovenskih zdravstvenih domovih, aktualne izzive vodenja in možnosti za implementacijo inovativnih pristopov vodenja. Raziskava je temeljila na intervjujih z direktorji zdravstvenih domov ter anketnih vprašalnikih, namenjenih zaposlenim v teh institucijah. Ugotovitve raziskave potrjujejo prisotnost hierarhičnega vodenja v primarnem javnem zdravstvu, hkrati pa nakazujejo pripravljenost na prehod k bolj inovativnim modelom vodenja, kot so transformativno, podpirajoče in demokratično vodenje. Za izboljšanje delovanja timov in krepitev organizacijske učinkovitosti se kot ključne intervencije izpostavljajo kontinuirano strokovno izobraževanje kadra, sistematična priprava vodstvenega kadra na direktorske položaje ter aktivno sodelovanje zaposlenih v procesih odločanja. Decentralizacija zdravstvenih organizacij pri tem igra pomembno vlogo, saj ta omogoča boljšo prilagoditev lokalnim potrebam, povečuje odzivnost na specifične izzive skupnosti ter spodbuja avtonomijo in odgovornost. Tovrstni modeli vodenja prispevajo k večjemu zadovoljstvu tako pacientov kot zaposlenih, pri čemer slednji prepoznavajo potrebo po njihovi uvedbi v zdravstvene domove. Pri uveljavljanju inovativnih pristopov vodenja v zdravstvene domove ima Ministrstvo za zdravje osrednjo vlogo. Le z uspešnim vodenjem je mogoče doseči trajnostne spremembe v zdravstvenem sistemu. Keywords: vodenje, hierarhično vodenje, inovativni pristopi, vključenost zaposlenih, Ministrstvo za zdravje Published in ReVIS: 05.07.2025; Views: 133; Downloads: 4
Full text (1,49 MB) |
2. Primerjava Evropske službe za zunanje delovanje z zunanjo službo RS : magistrsko deloMaja Lenard, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS. Pri tem nazorno opiše njuno organizacijsko strukturo, področja delovanja in sodelovanja med njima. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje z Lizbonsko pogodbo je pomembno vplivala na razvoj skupne zunanje in varnostne politike ter na razmerje med Evropsko unijo (EU) in državami članicami. Spremenil se je položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pristojnosti delegacij EU, ki so prej spadale pod Evropsko komisijo. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so deskriptivna (opisna) metoda, zgodovinska metoda, analitična metoda, sintetična metoda, metoda kompilacije, normativna metoda in komparativna (primerjalna) metoda. Cilji, doseženi v raziskavi, so predstavitev pojmov zunanje politike in diplomacije, nazorna proučitev Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS, njunega razvoja, organizacijske strukture in področij delovanja, razmejitev in primerjava pristojnosti in dolžnosti obeh služb ter opis njunega sodelovanja. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela je vidna predvsem na področju pomanjkanja slovenske literature ter primerjalne literature obeh služb nasploh. Delo bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja ter sodelovanja med obema službama, pa tudi razmerja delitve pristojnosti glede zunanje politike med Evropsko unijo in Slovenijo nasploh. Keywords: zunanja politika, diplomacija, Evropska služba za zunanje delovanje, zunanja služba Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 1431; Downloads: 55
Full text (1,17 MB) |
3. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov : diplomsko deloMateja Sklepić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja. Keywords: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 2077; Downloads: 0 |
4. Razvojne prioritete države v proračunski perspektivi : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeLina Lazar, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena proračunska poraba ministrstev po ključnih resorjih.
Proračun je temeljni finančni račun države, ki odraža prioritete države na gospodarskem,
socialnem in razvojnem področju. Državni proračun je pomemben instrument pri izvajanju
večletne makroekonomske politike, s katero želi država zagotavljati stabilne javne finance in
pospeševati gospodarski razvoj ter dosegati zastavljene družbene in gospodarske cilje.
Diplomska naloga se dotika splošnih pojmov proračuna, kar zadeva javne finance, sestavo
proračuna, potek proračunskega procesa, klasifikacije proračuna ter njegova načela. Drugi del
je namenjen predstavitvi, analizi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave, ki prikazuje
odhodke države po ključnih resorjih v obdobju 2000–2012. Keywords: javne finance, proračun, država, ministrstvo, resor, razvoj, Slovenija Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1847; Downloads: 89
Full text (1,03 MB) |
5. Izzivi in naloge slovenske gospodarske diplomacije v prihodnosti : magistrsko deloTomaž Počvavšek, 2012, master's thesis Keywords: ekonomska diplomacija, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za zunanje zadeve, mednarodni gospodarski odnosi, diplomat za gospodarsko področje, diplomacija, izvoz, diplomatsko-konzularno predstavništvo Published in ReVIS: 16.07.2018; Views: 3889; Downloads: 175
Full text (549,03 KB) |
6. |
7. Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo : magistrsko deloNataša Nik, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji Keywords: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 5700; Downloads: 211
Full text (2,62 MB) |
8. Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeve : črpanje, finančno upravljanje in nadzorSimona Gerjevič, 2016, master's thesis Abstract: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije. Keywords: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 5729; Downloads: 197
Full text (2,11 MB) |