1. |
2. Organizacijska klima, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju XHana Menhart, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali pomen organizacijske klime, zavzetosti ter zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X. Podajali smo vprašanja o tem, kaj so pričakovanja zaposlenih, kako bi podjetje svoje vodenje lahko izboljšalo in ali obstajajo enostavne rešitve pri določenih problemih. Zanimalo nas je, ali je organizacijska klima v podjetju dobra in če ne, zakaj, ter kakšne so možne rešitve. Zanimalo nas je tudi, ali je dovolj izvendelovnih druženj in ali so le-ta vključena med dejavnike zviševanja motivacije na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi zadovoljstva zaposlenih v podjetju, kaj pripomore k občutku večje pripadnosti podjetju in na kakšne načine lahko nagradimo zaposlene. Keywords: Organizacijska klima, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, oblike nagrad, delovno okolje, izboljšave na delovnem mestu. Published in ReVIS: 23.09.2022; Views: 1058; Downloads: 85 Full text (1,76 MB) |
3. Motivacija na delovnem mestu v času pandemije v proizvodnih podjetjihKaja Škabar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena. Keywords: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni Published in ReVIS: 10.08.2022; Views: 1060; Downloads: 77 Full text (1,65 MB) |
4. Medsebojni odnosi v organizaciji in osmišljenost dela : magistrska nalogaPetra Šeme, 2020, master's thesis Abstract: Medsebojni odnosi v organizaciji so zelo pomemben dejavnik kako posameznik dojema svoje delo, koliko se pri delu angažira, ter ga osmisli. Zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se lahko pojavi občutek nesmiselnosti dela posameznika, kar pomembno vpliva na produktivnost delavca. Pri tem ne gre za edini dejavnik, pač pa za enega od pomembnih dejavnikov, predvsem pa je tesno povezan z motivacijo posameznika. Še naprej, osmišljenost dela posameznika pomembno vpliva tudi na dojemanje smisla življenja. Človek namreč dobršen del svojega življenja preživi na delovnem mestu in s tem postanejo odnosi na delovnem mestu pomemben dejavnik, ki znatno vpliva na njegovo življenje. S tem namenom smo v raziskavi uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali lastna vprašanja, vezana na odnose na delovnem mestu. Ugotovili smo, da posameznik, ki je v konfliktnih odnosih v organizaciji, pogosto ne prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Ugotovili smo tudi, da odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo na osmišljenost dela posameznika, in sicer boljši kot so odnosi na delovnem mestu, lažje posameznik osmisli svoje delo ter bolj je motiviran za opravljanje delovnih nalog. To pa pozitivno vpliva tako na posameznikovo dojemanje smisla dela in življenja, kot tudi na delovno uspešnost in predstavlja večji doprinos k organizaciji v kateri opravlja delo.
Keywords: osmišljenost dela, odnosi na delovnem mestu, motivacija, smisel življenja, logoterapija, magistrske naloge Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 1163; Downloads: 99 Full text (2,09 MB) |
5. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19 : diplomska nalogaUroš Černilec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je
država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev
in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice
epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in
zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer
preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili
delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki
Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo
onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih
ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z
izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem
vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno
aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni
ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav
tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva
pozitivno/motivacijsko. Keywords: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 1256; Downloads: 76 Full text (1,69 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Strategija za implementacijo ukrepov v smeri promocije zdravja na delovnem mestu in večjega zadovoljstva zaposlenihJaka Kavčič, 2018, master's thesis Abstract: Zdravje je ključnega pomena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V kolikor nimamo težav z zdravjem, se pomembnosti zdravja navadno zavedamo šele , ko zbolimo. Premalokrat pa pomislimo, kaj lahko sami naredimo zato, da bolezen ali poškodbo preprečimo. Zdravje pa ni pomembno samo za posameznika, ampak tudi za okolje v katerem živimo in delamo. Hiter tempo življenja in spremenjene življenjske navade pogosto prinesejo na eni strani več bolezni, po drugi strani pa se povprečna življenjska doba povečuje in s tem posledično tudi meja upokojitve. Ker je v interesu vseh nas, da smo zdravi, je prav, da za svoje zdravje v prvi meri poskrbimo sami. Pomena zdravega človeka se zaveda tudi država (zdrav človek predstavlja manjše stroške za državo) in delodajalci (zdrav človek je bolj produktiven, manj odsoten z dela), zato država izvaja določene aktivnosti, predvsem z ozaveščanjem javnosti o pomenu zdravja. Hkrati pa država skozi zakonodajo nalaga delodajalcem, da izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu.
V prvem delu magistrskega dela opredeljujemo pomen aktivnosti za promocijo na delovnem mestu v izvedbi delodajalca in splošno pomembnost tovrstnih aktivnosti. Ugotavljamo, da so aktivnosti pomembne za zaposlene tako iz zdravstvenega vidika kot tudi iz vidika medsebojnega druženja in komunikacije. Pomembno vlogo pri zdravju ima tudi stres, zato je delodajalec dolžan sprejeti vse potrebne aktivnosti, da omeji vpliv stresa na zaposlene.
V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali in analizirali zaposlene in njihovo mnenje o pomenu aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in motivatorjev pri njihovem delu. Prav tako smo skozi intervjuje predstavnikov različnih podjetij analizirali pomen aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu skozi prizmo delodajalca in kako vplivajo tovrstne aktivnosti na blagovno znamko podjetja. Ugotovili smo, da sta skrb podjetja za zaposlene in ugled podjetja izredno pomembna motivatorja za zaposlene. Aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu zaposleni jemljejo kot pozitiven pristop podjetja za dobro počutje zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da podjetja tovrstne aktivnosti zagotavljajo, ker dejansko verjamejo v pozitivne učinke in ne samo ker je aktivnosti predpisala država z zakonodajo.
Z gotovostjo lahko trdimo, da aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pozitivno vplivajo na zaposlene in na njihove odnose med sodelavci ter posledično prinašajo prednosti za delodajalca in pomagajo pri gradnji blagovne znamke podjetja. Zanimivo je, da pozitiven. vpliv na zaposlene ni toliko posledica samih aktivnosti oziroma njihovih vsebin, kot ima pozitiven vpliv občutek zaposlenih, da podjetje skrbi zanje. Skrb podjetja za zaposlene se kaže kot izredno pomemben motivator za zaposlene. Verjetno ne obstaja delodajalec, ki si ne želi imeti zadovoljnih in motiviranih zaposlenih, zato so navadno investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu zanemarljive v primerjavi s pozitivnimi učinki. Keywords: zdravje na delovnem mestu, promocija, zadovoljstvo, produktivnost, absentizem, strošek, motivacija, blagovna znamka delodajalca. Published in ReVIS: 31.08.2018; Views: 3933; Downloads: 378 Full text (1,67 MB) |