Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Delo policije v predkazenskem postopku pri obravnavi kaznivega dejanja nasilja v družini
Andrej Musulin, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, nasilje v družini, storilec, policija
Published: 17.06.2019; Views: 1487; Downloads: 85
.pdf Fulltext (1,09 MB)

3.
4.
Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družini
Gorazd Benotič, 2020

Abstract: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 875; Downloads: 55
.pdf Fulltext (1,38 MB)

5.
Uspešnost in učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja na območju policijske uprave Ljubljana
Klemen Izda, 2020

Abstract: Leta 2004 je bilo policiji dano varnostno pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonskih pogojih povzročitelju nasilja odredijo ukrep prepovedi približevanja. Namen magistrskega dela je predstaviti razloge za uzakonitev ukrepa prepovedi približevanja, predstaviti primernost umestitve takšnega ukrepa med policijska pooblastila ter verodostojno ugotoviti stopnjo uspešnosti in učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja kot ukrepa za zaščito varnosti žrtve nasilja. Pri predstavitvi obravnavane tematike, pooblastil in sedanje ter pretekle ureditve področja so uporabljene opisna metoda, analiza primarnih in sekundarnih virov ter zgodovinska metoda. Pri predstavitvi in primerjavi pravne ureditve obravnavanega področja v nekaterih tujih državah je uporabljena primerjalna metoda. Z uporabo statistične metode, s študijo posameznih primerov ter opazovanjem z neposredno udeležbo je bila opravljena podrobna analiza ukrepa prepovedi približevanja in pojavnih oblik kršitev za triletno obdobje na območju policijske uprave Ljubljana, iz katere izhaja, da je ukrep prepovedi približevanja bistveno bolj uspešen in učinkovit prvi nujni ukrep za zagotavljanje varnosti žrtve nasilja, kot to izkazuje osnovna statistika. Ugotovitve raziskovanja so uporabne v stroki v okviru predavanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v policiji, tožilstvu in centrih za socialno delo in tudi zainteresirani javnosti, predvsem nevladnim organizacijam, katerih poslanstvo je nudenje pomoči in svetovanje žrtvam in povzročiteljem nasilja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, žrtev, prepoved približevanja, kršitev, učinkovitost
Published: 10.03.2021; Views: 680; Downloads: 63
.pdf Fulltext (730,29 KB)

6.
Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskami
Janja Nemanič Dulmin, 2015

Abstract: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani, običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti. Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in prevlado nad drugo osebo. Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna. Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja. V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči, alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje, brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 350; Downloads: 27
.pdf Fulltext (1,76 MB)

7.
Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otroke
Katja Žaler, 2021

Abstract: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Published: 30.12.2021; Views: 219; Downloads: 18
.pdf Fulltext (1,41 MB)

8.
Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini
Vesna Mesec, 2022

Abstract: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Published: 22.02.2022; Views: 260; Downloads: 0

9.
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Vladimirka Jošić, 2020

Abstract: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Published: 09.06.2022; Views: 59; Downloads: 7
.pdf Fulltext (1,87 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top