1. |
2. Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencemMiha Horvat, 2017 Abstract: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja. Found in: ključnih besedah Keywords: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca Published: 12.07.2018; Views: 2541; Downloads: 158 Fulltext (674,18 KB) |
3. |
4. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Abstract: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči. Found in: ključnih besedah Keywords: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost Published: 23.11.2022; Views: 668; Downloads: 96 Fulltext (712,87 KB) |