1. Instituti zavarovanja pravic solastnikov na nepremičninah : magistrsko deloMatej Nučič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava institute s področja stvarnega in obligacijskega prava v povezavi s problematiko (prepogostih) solastniških sporih na nepremičninah, ki so bile zgrajene v nekdanji družbeni ureditvi in dandanes v večini primerov predstavljajo dom širši družinski skupnosti, ne zgolj posamezniku. Iz navedenega izhaja nastanek solastnine, ki je opredeljena kot »posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada delež, določen v sorazmerju s celoto. Namen magistrskega dela je ponuditi oporo vsem solastnikom, ki imajo željo po sporazumnem reševanju in uravnoteženju interesov vseh solastnikov. Predstavljeni so širši aspekti in prednosti, ki jih predstavlja sporazumna fizična delitev solastnine na nepremičninah. Posluževanje po pravnih institutih v pravdnem postopku s strani solastnikov nepremičnin, namreč predstavljajo tveganje dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov, kjer uspeh posameznega solastnika ni v naprej gotov. Slednjim se je z uporabo in poznavanjem ustreznih institutov moč izogniti, saj instituti zavarovanja pravic vsem prava veščim solastnikom omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah zlasti, ko obstaja soglasje med solastniki. Osredotočenost magistrskega dela je orientirana v iskanju in predstavitev institutov, s katerimi je mogoče na sporazumen način rešiti primarno fizično delitev solastniških nepremičnin v Republiki Sloveniji. Poleg navedenega so z interdisciplinarnim presekom analize ob uporabi induktivne, deduktivne ter znanstveno raziskovalne metode sinteze pri preučevanju strokovne literature, uporabljene še komparativna ter empirična znanstveno raziskovalna metoda pri preučevanju relevantne sodne prakse. Analizirani in po praktični uporabnosti so koncizno predstavljeni instituti, ki vsem prava veščim solastnikom na sporazumen način omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah.
Keywords: solastnina, mirno reševanje sporov, instituti, nepravdni postopek, delitev, prenehanje, sodišče, zemljiška knjiga
Published in ReVIS: 26.02.2025; Views: 377; Downloads: 25
 Full text (1,27 MB) |
2. |
3. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva : diplomsko deloTjaša Brolih, 2021, undergraduate thesis Abstract: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Keywords: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Published in ReVIS: 09.02.2022; Views: 1954; Downloads: 217
Full text (423,86 KB) |
4. Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah : magistrsko deloMarko Istenič, 2020, master's thesis Abstract: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Keywords: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 2402; Downloads: 169
Full text (599,70 KB) |
