1. Uporaba umetne inteligence v sodstvu : magistrsko deloSaira Emrić, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca se širi na vse sfere našega življenja in tudi sodstvo pri tem ni izjema. Njena implementacija na tem občutljivem in kompleksnem področju predstavlja izziv, saj lahko nepravilna uporaba umetnointeligenčnih sistemov hitro privede do kršitev temeljnih človekovih pravic in vpliva na pravno varnost posameznikov. Zato je ključno, da se pri implementaciji umetne inteligence v sodstvu skrbno preučijo vsa morebitna tveganja in jih z ustreznimi pravnimi okviri čim bolj omejimo in nadzorujemo. Praktična uporaba umetne inteligence v sodstvu že zdaj razkriva tako izzive kot tudi številne priložnosti za učinkovitejše delovanje sodnega sistema. Nekatere države so umetni inteligenci bolj naklonjene in jo hitreje vključujejo v svoje sodne procese, medtem ko druge pristopajo k njeni uporabi bolj pazljivo in zadržano. Tudi v Sloveniji sodstvo postopoma uvaja tehnološke rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pomemben vidik uporabe umetne inteligence v sodstvu predstavlja njen vpliv na vlogo sodnika in celoten proces sodniškega odločanja. Magistrsko delo celovito analizira različne možnosti implementacije umetne inteligence v sodnih postopkih ter preučuje rešitve, ki bi lahko prispevale k večji učinkovitosti in boljši dostopnosti sodstva. Ob tem pa izpostavlja zahtevo po zaščiti sodstva, zaposlenih in posameznikov pred morebitnimi tveganji, zlorabami in kršitvami njihovih pravic. Le skrbno zasnovan razvoj umetne inteligence v sodstvu lahko zagotovi ravnovesje med tehnološkim napredkom in varstvom človekovih pravic.
Keywords: umetna inteligenca, sodstvo, visoko tvegani sistemi, neodvisnost, nepristranskost
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 211; Downloads: 22
 Full text (1,18 MB) |
2. Etični vidik daril javnim uslužbencem : magistrsko deloAnita Mlakar, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali etični vidik daril javnim uslužbencem ter analizirali obstoječo zakonodajo. Osredotočili smo se na vpliv sprejemanja in dajanja daril, na nepristranskost, integriteto in zaupanje v javne institucije. V raziskavi smo obravnavali potrebo po seznanitvi in boljšem ozaveščanju zaposlenih o etičnih načelih ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora in sankcij. Kot primer dobre prakse smo analizirali Dansko, ki velja za najmanj koruptivno državo, ter raziskali dejavnike njenega uspeha. Uporabljene raziskovalne metode vključujejo opisno, razlagalno, normativno, primerjalno in sociološko metodo. Ključne ugotovitve kažejo, da trenutna zakonodaja sicer opredeljuje jasna pravila. Ozaveščenost javnih uslužbencev o teh pravilih ni zadostna, kar potrjuje potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju. Pogosto se tudi uslužbenci sklicujejo na vodstvo – zakaj bi se sami držali pravil glede »malenkosti«, če tudi zadeve v vodstvu niso obravnavane in so pogosto prikrite? To kaže na nujnost, da vodstvo prevzame odgovornost in postavi jasen zgled z doslednim etičnim ravnanjem, saj bo le tako lahko ustvarilo kulturo integritete, ki se bo prenesla na vse ravni organizacije. Na podlagi analize danskega sistema predlagamo vzpostavitev jasnih smernic, sistematičnega izobraževanja, obveščanja ter učinkovitega nadzora in ustrezne sankcije. Začeti se mora pri vrhu, pri vodstvu, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture vrednot znotraj javnega sektorja. Vodstvo bi moralo biti zgled integritete, transparentnosti in etičnega ravnanja. Z vzpostavitvijo jasnih smernic in doslednim upoštevanjem etičnih načel lahko vodstvo spodbudi enake vrednote med zaposlenimi. Le z jasno opredeljenimi vrednotami in odgovornim vodenjem lahko učinkovito vzpostavimo kulturo, ki se uspešno bori proti neetičnosti in krepi zaupanje javnosti.
Keywords: etika, javni uslužbenci, darila, korupcija, nepristranskost
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 433; Downloads: 41
Full text (522,25 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
