Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah. Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim. Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Keywords: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Published in ReVIS: 31.05.2025; Views: 340; Downloads: 11
Full text (1,76 MB)

Abstract: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Keywords: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 463; Downloads: 16
Full text (1,24 MB)

Abstract: V državah EU vsako leto umre več tisoč voznikov in sopotnikov enoslednih motornih vozil oz. vozil PTW (angl. PTW, Powered Two-Wheeler). Kljub velikemu tveganju za nastanek poškodb in izgubo življenja je raziskav s tega področja relativno malo. Razvoj in prodor varnostnih elementov v segment vozil PTW napreduje relativno počasi, hkrati pa ostaja motorno kolo za izgubo življenja najbolj tvegano prevozno sredstvo na prevoženi kilometer. Del nesreč predstavljajo naleti, tj. trki drugih vozil v vozilo PTW od zadaj. V okviru doktorske disertacije predstavljamo hibridni, tj. večmetodni simulacijski model, ki omogoča simulacijo okoliščin, v katerih prihaja do naletov zasledujočih vozil na vozila PTW. Z uporabo predstavljenega modela podajamo oceno vpliva ESS in RECAS sistema za motorna kolesa znotraj prometnega sistema Evropske unije na zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic ter s tem potencialnega doprinosa k uresničitvi EU strategije Vision Zero: »zmanjšati število smrtnih žrtev na evropskih cestah na skoraj nič do leta 2050«. Obravnavani ESS in RECAS sistem MEBWS (angl. MEBWS, Motorcycle Emergency Braking Warning System) je bil razvit na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in patentiran. Rezultati simulacij na podlagi podatkov o prometnih nesrečah v EU so pokazali, da bi se pri 100-odstotnem prodoru sistema MEBWS skupno število naletov zmanjšalo za 29,50 %, kar na osnovi referenčnih stroškov prometnih nesreč v EU predstavlja prihranek v vrednosti 43.145.172 €. Z vklopljenim sistemom MEBWS se je število prometnih nesreč pri simulacijskem scenariju Moto, normal drive zmanjšalo za 33,15 %, pri simulacijskem scenariju Moto, emergency stop za 27,76 %, pri simulacijskem scenariju Moto, not moving pa za 28,76 %. V primerih, ko nesreče zaradi počasne reakcije zasledujočega voznika ali zelo visoke relativne hitrosti vozil ni bilo mogoče preprečiti, je sistem MEBWS prispeval k zmanjšanju relativne hitrosti ob trku. Pri predpostavki, da je teža poškodb proporcionalna s količino sproščene kinetične energije, je sistem MEBWS omogočil zmanjšanje posledic nesreče oz. resnosti poškodb do 11,198 %.
Keywords: zaviranje, izogibanje trkom, nalet, varnost motoristov, opozorilni signali, opozorilni sistemi, prometne nesreče, simulacijsko modeliranje, doktorska disertacija
Published in ReVIS: 09.11.2023; Views: 1427; Downloads: 39
Full text (15,99 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje prometne varnosti motoristov in sicer ogled kraja prometne nesreče z udeležbo motorista. Pri ogledu kraja prometne nesreče policisti izpolnijo zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in vanj zabeležijo zahtevane podatke. Zabeleženi podatki so namenjeni predvsem izpolnitvi zahtev obdolžilnega predloga na podlagi Zakona o prekrških, drugi pomembni podatki o samem vzroku prometne nesreče pa se ne beležijo. Ta problem je še toliko bolj prisoten pri motoristih, ki so precej bolj ranljivi kot ostali motorizirani udeleženci v cestnem prometu. Z izdelavo naloge smo želeli podrobneje raziskati področje zbiranja podatkov o prometnih nesrečah motoristov ter ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi bi pridobili pomembne odgovore pri samem razumevanju nastanka prometne nesreče. Ugotoviti želimo, ali je sedanji zapisnik ustrezen za razumevanje problematike prometne varnosti motoristov ter katere konkretne podatke morajo policisti beležiti na kraju prometne nesreče motorista. V nalogi je uporabljenih več različnih raziskovalnih metod. Uporabljena je deskriptivna metoda, primerjalna metoda, metoda anketiranja ter metoda polstrukturiranega intervjuja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Na podlagi mednarodne primerjave in mnenj strokovnjakov s področja prometne varnosti smo ugotovili, da bi z dodatnim obrazcem pri obravnavi prometnih nesreč motoristov bistveno izboljšali obravnavanje tovrstnih dogodkov v prometu, saj bi pridobili več pomembnih informacij, ki so botrovale nastanku prometne nesreče. Prav tako bi postali ena izmed bolj naprednih evropskih držav pri zbiranju podatkov. Obrazec bi služil tudi kot vodilo policistom pri odkrivanju dejanskega vzroka prometne nesreče motorista in vodilo policiji, kako oblikovati zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče v bodoče.
Keywords: zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, prometna varnost motoristov, obrazec za obravnavo prometnih nesreč motoristov, policija, zbiranje podatkov
Published in ReVIS: 03.03.2022; Views: 2627; Downloads: 151
Full text (1,61 MB)

Keywords: kriza, naravne nesreče, poplave, Cinkarna Celje d. d., krizni management
Published in ReVIS: 11.12.2020; Views: 3640; Downloads: 96
Full text (698,41 KB)