Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Perfekcionizem in občutek varnosti
Anita Erženičnik, 2022

Abstract: Varnost je pomembna in cenjena vrednota, potreba in pravica – ne samo za perfekcioniste, ki so nagnjeni k skrbem in pri katerih se je perfekcionistično vedenje razvilo za to, da jim omogoča varnost in zaščito, ampak za slehernega posameznika med nami. Glavni namen magistrske naloge je raziskati dejavnike, ki perfekcionistom predstavljajo dejavnike tveganja, in tiste, ki jim zagotavljajo občutek varnosti. Zanima nas tudi, na kakšen način si zagotavljajo varnost in ali je perfekcionistično vedenje učinkovito pri zagotavljanju varnosti. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo pojem perfekcionizem, mehanizme za razvoj perfekcionizma pri posamezniku, kako se ta kaže v vsakdanjem življenju, kakšne posledice lahko imajo skrajne perfekcionistične težnje ter opišemo perfekcionistično prepričanje in miselne napake. V nadaljevanju teoretičnega dela se dotaknemo še drugega pojma, to je varnost. Predstavimo različne opredelitve varnosti, odzivanje posameznika na nevarnost in poiščemo povezave med občutkom varnosti in perfekcionizmom. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo polstrukturiranega intervjuja. Rezultati predstavljajo odgovore 6 intervjuvancev, ki so na samoocenitvenem testu MPS-H (Hewitt in Flett, 1991a) kazali znake povečanih perfekcionističnih teženj. Analiza predstavljenih rezultatov je pokazala, da je eden izmed ključnih dejavnikov za tveganja neuspeh oziroma to, da ne bi bili dovolj dobri. Njihovo varnost opredeljuje vrsto dejavnikov, od financ, zdravja, dobrih odnosov, odsotnost stresa, notranjih občutkov umirjenosti lastne vrednosti in zadovoljstva. Za svoj občutek varnosti so pripravljeni narediti vse, tudi prezreti lastne potrebe in želje, kar zveni paradoksalno. Ravno takšno pa je tudi dejstvo, da jim perfekcionizem zagotavlja občutek varnosti, kljub temu, da jih pri vsakodnevnem funkcioniranju moti, ovira, jim celo škoduje in povzroča veliko jeze, frustriranosti in nezadovoljstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: perfekcionizem, perfekcionistične težnje, občutek varnosti, zagotavljanje varnosti, obrambni mehanizem, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 533; Downloads: 19
.pdf Fulltext (1,60 MB)

2.
Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov
Katja Krivograd, 2022

Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi. Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19. Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 662; Downloads: 54
.pdf Fulltext (1,08 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top