21. Regulativni okvir določanja cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki po načelu "plačaj, kolikor odložiš" - PAYT in njegov vpliv na ločeno zbiranje odpadkovValerija Majcenovič, 2020 Abstract: V Sloveniji se na področju ravnanja z odpadki srečujemo z velikimi težavami. Največja težava je vsekakor naraščajoča količina zbranih odpadkov, za katere nimamo ustrezne rešitve pri gospodarjenju z njimi. Druga velika težava je v določanju cene storitev ravnanja z odpadki. To področje ureja trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pri uporabnikih sproža nemalokrat kritik in nejevolje, saj uporabniki komunalnih storitev ne zaupajo v stroškovno racionalnost komunalnih podjetij. Vedno pogosteje je prisotna želja, da bi se cene storitev ravnanja z odpadki določale na podlagi dejansko odloženih odpadkov, ki jih ustvari vsak posameznik. S tem bi bili uporabniki tudi motivirani za striktno ločevanje odpadkov na samem izvoru, s čimer bi imeli možnost vplivati na višino cene, ki bi jo plačali za storitve, prav tako pa bi na ta način prispevali k ohranjanju okolja.
V magistrskem delu odgovarjamo predvsem na vprašanje, kako so uporabniki zadovoljni z obstoječim sistemom določanja cen storitev ravnanja z odpadki, ali menijo, da bi bil način določanja cen po sistemu »plačaj, kolikor odložiš« zanje pravičnejši in ustreznejši in ali bi bili pripravljeni odložene odpadke striktno ločevati, če bi s tem lahko vplivali na svoje stroške. V pričujočem magistrskem delu iščemo tudi, katere nove storitve bi bile za uporabnike najbolj zaželene, saj se komunalna podjetja zavedajo vedno večjega zahtevanega standarda s strani uporabnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarska javna služba, odpadki, ravnanje z odpadki, cene v komunalni dejavnosti, trajnostni razvoj, sistem »plačaj, kolikor odložiš«, posebne storitve
Published: 21.01.2021; Views: 703; Downloads: 66
 Fulltext (1,22 MB) |
22. Vloga zaposlenih pri uspešnem delovanju sistema ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v domu starejših občanovKsenja Jug, 2016 Abstract: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v
domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge
znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že
pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese
izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi
odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno
domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi
starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja
zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in
primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih
navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali
nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja
odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih
starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti
uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v
domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih
slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno
znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki
nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega
paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja
raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema
ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi
predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno
varstvenih zavodih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 363; Downloads: 60
Fulltext (1,77 MB) |
23. Skupna okoljska politika Evropske unijeTajda Koncut, 2011 Abstract: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot
pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je
tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje
več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je
ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU
vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče
politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših
pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov.
Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven,
posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v
oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega
prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy
procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen
največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji
imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih
skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih
skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi
izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter
sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno
povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne
družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar
pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju
političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih
poslale v parlamentarno obravnavo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Published: 29.07.2021; Views: 490; Downloads: 17
Fulltext (994,83 KB) |
24. |
